CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00004476
ZPP člen 367, 367/4, 377, 384, 384/4. ZNP člen 34, 37. ZZZDR člen 10a, 106, 106/4.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - spor iz razmerij med starši in otroki - določitev stikov med staršem in otrokom - dovoljenost revizije
Ne ZZZDR v delu, ki se nanaša na odločanje v stikih, ne ZPP v delu, ki ureja postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki, ne določa dovoljenosti revizije v teh zadevah, kar pomeni, da je (tudi) Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - prekrškovni postopek
Okoliščina, da je v konkretni prekrškovni zadevi storilec mož ene izmed sodnic Višjega sodišča v Kopru, in dejstvo, da je bil prvotno v tej zadevi plačilni nalog zaradi obravnavanega prekrška izdan tej sodnici, utemeljujeta zaključek, da obstajajo okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja.
Uredba Komisije (EU) št. 44/2011 z dne 20. januarja 2011 o določitvi izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke člen 34, 34-1, 35. ZPP člen 399, 399/2-8.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - procesni javni red - izvirnik sodbe - meje preizkusa - ugovor zastaranja
Postopek razglasitve izvršljivosti tuje sodne odločbe (eksekvature) je v prvi fazi izključno formalen, obstoj vsebinskih razlogov iz 34. in 35. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. december 2000 (v nadaljevanju Uredba Bruselj I) je pridržan za drugo fazo, ko sodišče odloča o morebitnem ugovoru nasprotnega udeleženca. Iz tako zasnovanega postopka jasno sledi, da sodišče preizkuša obstoj razlogov iz 34. in 35. člena Uredbe Bruselj I izključno v mejah ugovornih razlogov. Ti morajo biti zato določni, konkretni in jasni. Ta zahteva velja tembolj, ko gre za pritožbeni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00003166
OZ člen 353, 353/2, 360. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje - pretrganje zastaranja - nepremagljive ovire - vpliv kazenskega postopka na tek zastaranja
Revizija se dopusti glede vprašanj pretrganja zastaranja po drugem odstavku 353. člena Obligacijskega zakonika in zadržanja zastaranja po 360. členu OZ.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. EZ-1 člen 372, 372/1, 372/10. - člen 2, 2-18, 9, 9/2, 16, 18.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - jasna zakonska določba - splošno vprašanje - vsebina obravnavane zadeve
Prvo vprašanje je splošno in ne zadosti kriterijem ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja (konkretizirano pravno vprašanje, pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, od katerega bi bila odvisna odločitev v konkretni zadevi). Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Odgovor na drugo vprašanje (podpora upravičencu ali napravi) izhaja iz jasne določbe EZ-14, veljavnega v času odločanja upravnega organa (in sodišča prve stopnje). Upravičenec do podpore je proizvajalec, ki proizvaja električno energijo v napravi, ta pa mora izpolnjevati določene pogoje (da deluje na obnovljivi vir energije, da ima veljavno deklaracijo).
Predmet presoje v obravnavani zadevi ni odločba, s katero je upravni organ (zaradi spremembe lastništva proizvodne naprave) razveljavil odločbo o dodelitvi podpore, izdano prejšnjemu lastniku te naprave, zato odločitev v zadevi ni odvisna od odgovora na tretje vprašanje (razveljavitev ali sprememba odločbe pri prodaji naprave).
. Četrto vprašanje je splošno, saj iz njega ni razvidno, s katero določbo EZ-1 in Ustave RS naj bi bili v nasprotju določbi osemnajste alineje 2. člena ter drugega odstavka 9. člena Uredbe glede določitve starosti proizvodne naprave, ko se le-ta ocenjuje za prvega investitorja ter nato (v primeru prodaje) za njegovega pravnega naslednika, če tudi ta zaprosi za podporo.
Prav tako je jasen odgovor na peto vprašanje (razlika med prejemnikom podpore in upravičenostjo do podpore). Upravičenec do podpore je tisti, čigar vlogi za dodelitev podpore je pristojni upravni organ ugodil in mu izdal odločbo o dodelitvi podpore (18. člen v zvezi s 16. členom Uredbe), prejemnik podpore pa je tisti, ki prejema podporo po pogodbi o zagotavljanju podpore, sklenjeni na podlagi odločbe o dodelitvi podpore.
Odgovor na šesto vprašanje izhaja iz jasne določbe desetega odstavka 372. člena EZ-1. Pristojni organ mora torej v vsakem primeru ob odločanju o upravičenosti do podpore ugotavljati starost proizvodne naprave, saj je nanjo vezano časovno trajanje zagotavljanja podpore proizvajalcu.
Revident svojih navedb o zelo hudih posledicah izpodbijanega akta ni izkazal.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki se nanaša na upravni postopek
Vprašanje, ki ga zastavlja revidentka, se nanaša na uporabo oziroma razlago določb ZUP - obnova postopka po 1. točki 260. člena ZUP oziroma pogoji za dovoljenost po tej določbi, torej na upravni postopek. Vrhovno sodišče v revizijskem postopku pravilnosti upravnega postopka ne presoja. Pomembno pravno vprašanje, ki naj bi utemeljilo dovoljenost revizije, se mora zato nanašati na pravno vprašanje iz zakonsko določenega obsega presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku. Revidentka pa ni navedla v čem naj bi bilo navedeno pravno vprašanje povezano s pomembnimi pravnimi vprašanji, ki bi se nanašala na pravilnost postopka v upravnem sporu (po ZUS-1).
Razlog za dovoljenost revizije ne more temeljiti na (zatrjevani) neenotni sodni praksi glede vprašanja, ki ni predmet revizijske presoje.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 7, 7/2, 13, 13/1.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - predhodno odločanje SEU - prekinitev postopka do odločitve SEU - nezakonit vstop v državo članico EU - humanitarni razlogi - nezakonito prečkanje meje države članice eu
Prvi odstavek 13. člena Uredbe Dublin III je treba razlagati tako, "da je treba šteti, da je državljan tretje države - čigar vstop so organi prve države članice, ki so bili soočeni s prihodom izjemno velikega števila državljanov tretjih držav, ki so želeli prečkati to državo članico, da bi v drugi državi članici vložili prošnjo za mednarodno zaščito, tolerirali, ne da bi izpolnjeval pogoje za vstop, ki načeloma morajo biti izpolnjeni v tej prvi državi članici - "nezakonito prečkal" mejo navedene prve države članice v smislu te določbe."
Pojem "nezakonit prehod meje" iz prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III zajema tudi položaj, v katerem država članica na svoje ozemlje sprejme državljane države, ki ni članica EU, s sklicevanjem na humanitarne razloge, če te osebe ne izpolnjujejo pogojev za vstop, ki načeloma veljajo za državljane teh držav.
Država članica na podlagi drugega stavka prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III ne more biti več odgovorna, če je na dan, ko je prosilec prvič vložil prošnjo za mednarodno zaščito v državi članici, rok dvanajstih mesecev po nezakonitem prehodu te meje že iztekel.
dovoljena revizija - vračilo denarnega nadomestila za čas brezposelnosti - vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava
Po presoji Vrhovnega sodišča ima Zavod na podlagi 140. člena ZUTD pravico zahtevati vrnitev izplačanih nadomestil za primer brezposelnosti le od tistega delodajalca, ki je neposredno povzročil nastanek brezposelnosti, ki je bila podlaga za pridobitev pravice do nadomestila.
V obravnavanem primeru odločbe o priznanju pravice, ki so bile odpravljene, niso bile izdane kot posledica nastanka brezposelnosti zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri revidentu, temveč izključno zaradi nastanka brezposelnosti kot posledice prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu iz drugega razloga in za obdobje po 15. 3. 2010 (pogodba o zaposlitvi, sklenjena z revidentom, pa je bila zavarovancu odpovedana že 25. 8. 2009). Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti se tako v obravnavanem primeru ni nanašalo na obdobje brezposelnosti, ki je sledilo prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri revidentu, temveč šele obdobju brezposelnosti, ki je sledilo prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu.
ZUS-1 člen 21, 62, 77. ZIS člen 107a, 3a. ZPP člen 132, 339, 339/2-8.
pritožba - omejitev dostopa do spletnih strani - vročanje - elektronsko vročanje - pravica do izjave - igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo
. Postopek omejitve dostopa do spletnih strani je določen v 107.a členu ZIS, ta ne določa, da mora sodišče prve stopnje predlog omejitve dostopa nadzornega organa vročiti ponudniku storitev informacijske družbe in s tem omogočiti, da se o predlogu izjavi. V obravnavanih postopkih se glede procesnih vprašanj, ki niso urejena v ZIS, smiselno uporablja Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ta v svojem 62. členu določa, da lahko sodišče prve stopnje odloči brez predhodne izjave strank le v primeru, če to zakon izrecno določa. Določba pomeni garancijo za upoštevanje pravice do izjave, ki je kot splošno pravilo določena v 21. členu ZUS-1. Ker zakonska določba, ki bi omejevala pravico do izjave v postopkih omejitve dostopa do spletnih strani ne obstoji, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je pritožnici predlog nadzornega organa vročilo in ji dalo možnost, da nanj odgovori v postavljenem roku.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso konkretizirane - preklic soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, revident ni navedel, niti ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDR-1 člen 4, 5, 13, 13/2, 18.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - elementi delovnega razmerja - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - splošno vprašanje
Iz branja določb 4. člena v povezavi s 5., 13. in 18. členom ZDR-1) jasno izhaja, da če so v konkretnem pravnem razmerju elementi delovnega razmerja dejansko podani, ne glede na morebitno drugačno poimenovanje sklenjene pogodbe ali drugačno ureditev medsebojnih pravic, kot to določajo delovnopravne norme, in ne glede na to, da gre za sodelovanje dveh gospodarskih subjektov (v konkretnem primeru d. o. o. in s. p.), dela v tem pravnem razmerju ni dopustno opravljati na podlagi pogodbe civilnega prava, temveč le na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Vprašanje je zastavljeno na splošni ravni in zahteva le splošen odgovor, ki izhaja iz jasne določbe drugega odstavka 13. člena ZDR-1. Ta določa, da če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom ZDR-1, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon (elementi delovnega razmerja torej morajo obstajati in se zgolj ne domnevajo).
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 13, 13/1, 17.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 - migrantski tok - organizacija prehoda meje s strani organov države članice zaradi tranzita v drugo državo članico - sistemske pomanjkljivosti - nezakonit prehod zunanje meje - predaja odgovorni državi članici - vprašanje za predhodno odločanje SEU - prekinitev postopka do odločitve SEU
Toleriranje prečkanja prve države članice državljanu tretje države, ne da bi ta oseba izpolnjevala pogoje, ki načeloma morajo biti izpolnjeni v tej prvi državi članici za vstop v to državo, ne pomeni zakonitega prečkanja meje te prve države članice. Niti okoliščina, da je do prečkanja meje prišlo v položaju, ki ga je zaznamoval prihod izjemno velikega števila državljanov tretjih držav, ki so želeli pridobiti mednarodno zaščito, ne more vplivati na razlago ali uporabo prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III.
Dovolitev vstopa državljana tretje države v državo članico EU tudi s sklicevanjem na humanitarne razloge, ne more vplivati na presojo nezakonitosti prehoda meje kot elementa za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito po merilu iz prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00003047
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - denarno nadomestilo - nastanitev na zasebnem naslovu - mednarodna zaščita
Revidentka standardu natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno za odločitev v obravnavani zadevi, zgolj z navedbo, "da gre tu očitno za pomembno pravno vprašanje, kar je razvidno iz utemeljitve te revizije", ni zadostila, zato revizije na obravnavani podlagi ni mogoče dovoliti.
Iz določbe 181. člena ZEKom-1 izhaja, da izbiro med kandidati opravi svet agencije in da javni natečaj do te faze izvaja posebna natečajna komisija, ki jo imenuje uradniški svet, ne pa komisija, ki bi jo imenoval svet agencije. Tako je razviden zakonodajalčev namen, da postopek izbire direktorja AA približa postopku, ki po ZJU velja za imenovanje položajnih uradnikov - vendar s pomembno razliko, da je predvideno sodno varstvo zoper odločbo o imenovanju. Sodno varstvo kandidatom, ki v postopku izbire direktorja AA izpolnjujejo natečajne pogoje in so se uvrstili v izbirni postopek, je zagotovljeno šele po izdaji odločbe o imenovanju direktorja.
Ker revident ne uveljavlja nobenega izmed zakonsko določenih pogojev za dovoljenost revizije po drugem odstavku 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo revizijo kot nedovoljeno.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - velika premoženjska škoda - lekarniška dejavnost
Materialna škoda sama po sebi praviloma ne predstavlja težko popravljive škode1, oziroma da težko popravljive škode ne predstavlja niti izguba pričakovanega dohodka2 ali izgubljena možnost opravljati gospodarsko javno službo v bodočnosti (nepridobljeni posel).
Z izdajo začasne odredbe poleg tega ni mogoče zahtevati prepovedi izvajanja samega upravnega postopka. Pravne posledice postopka namreč nastopijo praviloma šele s končno odločitvijo pristojnega organa, da pa bi že sam tek postopka lahko kakor koli vplival na njen položaj, pritožnica ni izkazala.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - izkazana javna korist - ustanovitev služnosti v javno korist - zelo hude posledice niso izkazane
Revizije ni mogoče dovoliti glede vprašanj, ki se bodisi nanašajo na ugotovitev dejstev v konkretnem upravnem postopku, ki niso predmet revizijske presoje, bodisi presegajo navedeni predmet odločanja (ki je v ugotovitvi izkazanosti javne koristi za začetek postopka ustanovitve služnosti) oziroma presegajo revizijsko presojo v upravnem sporu, saj na njih odločitev sodišča prve stopnje ne temelji.
Zgolj splošna navedba revidentov, da ima odločitev zanju hude posledice, ker gre za omejevanje lastninske pravice na protipraven način, za dovolitev revizije ne zadošča.