dovoljenost revizije - odstop do sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan - inšpekcijski ukrep tržnega inšpektorja - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Kakšne so zahteve za to, da se vložena revizija obravnava zaradi zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pomembnega pravnega vprašanja oziroma na kakšen način mora biti odstop utemeljen, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Med drugim mora revident opraviti primerjavo dejanskega in pravnega stanja izpodbijane sodbe s primeri, o katerih je odločalo Vrhovno sodišče in s katerimi utemeljuje odstop od uveljavljene sodne prakse, in odstopanje utemeljiti.
stroški upravnega spora - uporaba odvetniške tarife
Če je tožbi o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta ugodeno, odločba odpravljena in zadeva vrnjena v ponovni postopek upravnemu organu, se tožniku odmerijo stroški v skladu s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, in ne po odvetniški tarifi.
revizija - pooblastilo za zastopanje v revizijskem postopku - tožena stranka - splošno pooblastilo
Vrhovno sodišče v revizijskem postopku v upravnem sporu pooblaščencu, ki reviziji ni priložil novega pooblastila za zastopanje, zastopanja ne dovoli, ampak tako revizijo kot nedovoljeno zavrže.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00004071
ZMZ-1 člen 17, 17/2, 71, 71/2.
mednarodna zaščita - mladoletnik - postavitev izvedenca - izvedba glavne obravnave - prosilčeva starost - polnoletnik - osebni razgovor
Prvostopenjsko sodišče je bilo s tem, ko je na podlagi vsebine tožnikovih izjav v postopku presodilo, da obstaja dvom v njegovo starost, dolžno ravnati v skladu drugim odstavkom 71. člena ZMZ-1 in izvesti glavno obravnavo.
Uporaba 17. člena ZMZ-1, upoštevaje jezikovno razlago, pride v poštev šele tedaj, ko obstaja dvom v starost mladoletnika brez spremstva. Ker pa je toženka ugotovila, da ni dvoma o tožnikovi polnoletnosti, ob takšnem ugotovljenem dejanskem stanju ni bila dolžna postaviti izvedenca za oceno tožnikove starosti. Toženka utemeljeno opozarja, da bi lahko sodišče prve stopnje samo postavilo izvedenca, če je ocenilo, da dvom obstaja. Vrhovno sodišče pa zgolj pripominja, da v skladu z upravnosodno prakso tudi v takem primeru postavitev izvedenca ni obligatorna, saj gre zgolj za možnost in ne obvezen način ugotavljanja mladoletnikove starosti.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - neprofitno stanovanje - pomembno pravno vprašanje - nekonkretizirano pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
V okviru citirane 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revidentka ni zadostila standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, sploh ni izpostavila.
Revidentka s svojimi neizkazanimi navedbami (da se družina preživlja zgolj z denarno socialno pomočjo in otroškimi dodatki, takšno materialno stanje pa ji ne omogoča najema cenovno ugodnega stanovanja) izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi ni izkazala (glej tudi sklepa VSRS X Ips 350/2012 in X Ips 77/2014).
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1-1.. URS člen 21, 22, 33, 35, 157, 157/2.. ZP-1 člen 57, 57/3, 59, 59/1, 60, 60/2.
tožba zaradi varstva ustavnih pravic - zavrženje tožbe - subsidiarni upravni spor - redno sodno varstvo
Ustavne pravice iz 21., 22., in 35. člena Ustave RS so osebnostne pravice, katerih varstvo ureja 134. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po katerem ima vsak pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Pritožnika imata tako za zatrjevano kršitev njunih osebnostnih pravic (iz 21., 22. in 35. člena Ustave RS) zagotovljeno sodno varstvo v pravdnem postopku pred rednim sodiščem, zato ni izpolnjena ena izmed bistvenih procesnih predpostavk za vodenje subsidiarnega upravnega spora, to je, da zoper akt ali dejanje, s kateri se posega v ustavne pravice, ni zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo pred rednim ali specializiranim sodiščem.
denacionalizacija - obnova postopka - dovoljenost revizije - odstop od sodne prakse ni izkazan
Revidenta nista natančno in konkretno, upoštevaje vsebino konkretne zadeve (dovoljenost obnove postopka), opredelila pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega naj bi z izpodbijano sodbo prišlo do odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso konkretizirane - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, revidentka ni navedla. V reviziji niti ni konkretizirala, zakaj bi plačilo 500,00 EUR zanjo predstavljalo zelo hudo posledico glede na njeno dohodkovno in premoženjsko stanje ter druge osebne okoliščine. Sama celo navaja, da bi bile posledice plačila le morda (in ne zagotovo) nepopravljive.
Odločba upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve ne predstavlja akta, katerega izvrševanje oziroma izvršitev bi bilo mogoče začasno zadržati po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. Z začasno odredbo tudi ni mogoče začasno zadržati nastopa (kogentno določenih) pravnih posledic izdaje odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka iz drugega oziroma tretjega odstavka 100. člena ZUreP-1, to je zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi in prepovedi prometa z nepremičninami, za katere je začet razlastitveni postopek.
Suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu lahko določa samo poseben zakon, pri čemer pa ZUreP-1 (ali kakšen drug zakon) ne določa, da vložitev tožbe zoper dokončno odločbo o uvedbi postopka razlastitve predstavlja oviro za izdajo odločbe o razlastitvi.
Vsakdo, ki v upravnem sporu nastopa kot tožnik, mora izkazovati obstoj procesnih predpostavk, katerih izpolnjenost je v pristojni presoji samega sodišča, ki ni vezano na predhodna stališča oziroma odločitve upravnega organa. Res sicer ne more imeti položaja tožnika oseba, ki v postopku izdaje upravnega akta ni sodelovala, vendar pa tako nasprotno razlogovanje ni utemeljeno. Tako mora sodišče tožbo vselej zavreči, če ugotovi, da izpodbijani akt ne posega v pravni položaj tožnika, prav tako pa tudi v primeru, če tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00004150
ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/1. ZPP člen 343, 343/4. ZUS-1 člen 64, 64/1-2, 64/1-3, 64/1-4.
mednarodna zaščita - umik prošnje za mednarodno zaščito - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo
Zaradi umika prošnje za priznanje mednarodne zaščite je v obravnavanem primeru prenehal tudi pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Glede na stanje zadeve, ko je njena odločba odpravljena s sodbo prvostopnega sodišča, tudi morebitna ugoditev njeni pritožbi ne bi vplivala na njen pravni položaj, saj je vloga prosilca za mednarodno zaščito, o kateri se v tej zadevi odloča, umaknjena. Pri tem Vrhovno sodišče pripominja, da umika ni mogoče preklicati. Tožena stranka, katere interes je v tem, da zakonito izvršuje svoje pristojnosti, torej zakonito odločanje, pa na vsebinsko stališče sodišča prve stopnje glede materialnega prava tudi ne bo vezana, s tem pa tudi ni več podan njen pravni interes za odločanje o njeni pritožbi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Sodišči sta pravilno pojasnili, da uporabe kriterijev za izbiro delodajalcu glede na opredelitev vsebine odpovedi iz 87. člena ZDR-1 ni treba posebej zatrjevati oziroma obrazložiti že v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, takšna obveznost delodajalca pa tudi ne izhaja iz odločb Vrhovnega sodišča RS, na katere se sklicuje tožnica v reviziji.
Tožnica je v svojih vlogah zatrjevala le, da ji je toženka odvzela vse delo, stranke oziroma realizacijo na področju oglasnega trženja, kar je sodišče v dokaznem postopku upoštevalo in se do navedb tudi obrazloženo opredelilo. Pravilno pa kot prepoznih (pri čemer trditvena podlaga ne morejo biti navedbe v prilogi tožbe oziroma navedbe, dane v drugem postopku, na katere se je tožnica v tožbi zgolj sklicevala) ni upoštevalo navedb, da se je delo oziroma realizacija, ki ga je tožnica opravila, pripisalo drugim tržnikom pri toženki. Zato kršitev določb pravdnega postopka ni podana.
poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu delavca - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče presoja zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi (le) okviru dejanskega odpovednega razloga, kot je naveden v odpovedi pogodbe o zaposlitvi (glej 87. člen ZDR-1).
Tožnica utemeljeno navaja, da gre za oceno toženke o morebitnih bodočih dogodkih in bodoči reorganizaciji poslovanja, za katero pa vsaj v času odpovedi (vsaj iz dosedanje obrazložitve) še ni jasno, ali bo do nje sploh prišlo v nekem krajšem obdobju po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici. Zmanjšanje števila izvajalcev na delovnem mestu, ki temelji na bodočem planiranja nepotrebnosti nalog določenega delovnega mesta, ta pa na oceni podatkov o zmanjšani bodoči prodaji, se tudi ne more nanašati na neko oddaljeno prihodnost, še zlasti pa ne sme biti povsem hipotetično.
Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcev s strani delodajalca predstavlja prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi posameznega delavca (zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca), torej mora tudi izhodišče sodne presoje zakonitosti odpovedi izhajati iz ugotovitve prenehanja potreb po delu, ki ga delavec opravlja v skladu s pogodbo o zaposlitvi in ne morda prenehanja potreb po opravljanju drugih del, ki pa jih delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga niti ne opravlja ali jih opravlja v zelo majhnem obsegu.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - diskriminacija
V okviru reorganizacije je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi še eni delavki, drugi delavki pa je delovni čas skrajšala na polovico. Spor med možem revidentke oziroma revidentko in toženo stranko glede izpolnitve zavarovalniške pogodbe ni bil razlog za odpoved.
plačilo za delo preko polnega delovnega časa - pokojninska osnova - ponovna odmera starostne pokojnine - neprava obnova postopka
Tožnik je predložil podatke o plačilu za delo preko polnega delovnega časa v letih 1976 - 1978 in 1981 - 1982, ki niso bili upoštevani pri oblikovanju pokojninske osnove. Zaradi izrecne zakonske možnosti vložitve predloga za nepravo obnovo zoper dokončno odločbo tudi po presoji revizijskega sodišča določba 183. člena ZPIZ-2 predstavlja pravno podlago za odločanje, ko pri odločanju o pravici iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja niso bili upoštevani vsi, s predpisi določeni, podatki.
spor o pristojnosti - odškodnina - obstoj delovnega razmerja - stvarna pristojnost
Kadar je med strankama sporno, ali delovno razmerje obstaja, je obstoj mogoče uveljaviti le s tožbo. Če odločitve sodišča ni, tudi ni obstoja delovnega razmerja - in posledično tudi ne pravic, ki iz njega izhajajo. Tožnik zgolj z zatrjevanjem, da je imel s toženko sklenjeno delovno razmerje (pa le-to v resnici ni bilo sklenjeno), ne more doseči pristojnosti delovnega sodišča za odločanje v sporu o njeni odškodninski odgovornosti.
ZPP člen 224, 224/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 41, 41/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnega delavca - vzgoja in izobraževanje - zdravniško potrdilo - javna listina
Materialnopravno je zmotna presoja sodišča druge stopnje, da delodajalec po vsebini ne bi smel presojati verodostojnosti zdravniškega potrdila, ker gre za javno listino.
Delodajalec, ki dvomi v resničnost tistega, kar se navaja v zdravniškem potrdilu, ki ga je delavec predložil za potrebe točkovanja v postopku ugotavljanja presežnih delavcev in zato takšnega potrdila ne upošteva, prevzame riziko, da v sodnem sporu ne bo uspel ovreči zakonske domneve o resničnosti tistega, kar javna listina potrjuje, vendar pa mu ni mogoče odrekati pravice, da dokazuje neresničnost vsebine javne listine. Posledično izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zgolj zato, ker tožena stranka pri točkovanju tožnice ni upoštevala zdravniškega potrdila, ki ga je utemeljeno ocenila za neverodostojnega.
UZITUL člen 17. ZPFOPIZ-1 člen 7. ZUstS člen 21. ZPIZ-1 člen 187.
odmera pokojnine - starostna pokojnina
Revizija se zmotno sklicuje na drugi odstavek 17. člena UZITUL. Položaj iz te določbe se nanaša le na zaposlene v obdobju osamosvajanja Republike Slovenije, za kar v obravnavni zadevi ne gre, saj je bil revident zaposlen v organu SFRJ pred tem obdobjem in mu je delovno razmerje prenehalo že pred osamosvojitvijo Slovenije in ne zaradi osamosvojitve.
Prav tako revizija zmotno navaja kot pravno podlago ZPFOPIZ-1, saj ta v času odločanja tožene stranke še ni veljal, zato odločitev tožene stranke ne more biti nezakonita.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravnomočno ugotovljeno delovno razmerje - sprememba podlage zavarovanja za nazaj
Prvi odstavek 83. člena ZMEPIZ-1 je izjema od pravila, da se lastnost zavarovanca na zahtevo (posameznika ali delodajalca) ugotavlja največ od 1. januarja 2000 naprej. Drugi odstavek pa je izjema od prvega odstavka. To pomeni, da se na podlagi prvega odstavka, v primeru s pravnomočno sodno odločbo ugotovljenega delovnega razmerja, lastnost zavarovanca lahko ugotavlja tudi za obdobje pred 1. 1. 2000, če oseba ni bila vključena v obvezno zavarovanje. Na podlagi drugega odstavka pa je enaka možnost (torej spet za čas pred 1. 1. 2000) dana tudi osebam, ki so bile v obvezno zavarovanje sicer vključene, vendar prostovoljno ali pa kot osebe upravičene do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja, pod pogojem, da je bila pravnomočna odločba glede plačila prispevkov tudi izvršena.
Določba 83. člena ZMEPIZ-1 torej ne predstavlja splošne zakonske ureditve primerov sprememb zavarovalne podlage na podlagi pravnomočnih sodnih odločb izdanih v delovnih sporih, pač pa izjemo glede zakonsko predpisanega obdobja, v katerem je mogoče ugotavljati lastnost zavarovanca za nazaj. Splošno pravno podlago za spremembo zavarovalne podlage v primeru, ko se s pravnomočno sodbo za nazaj ugotovi obstoj delovnega razmerja, predstavlja 5. točka 80. člena ZMEPIZ-1, na podlagi katere se obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca ugotavlja, kadar je s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nova opredelitev delovnega mesta - zaposlovanje novih delavcev - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokazov - informativni dokaz
Utemeljenost poslovnega razloga je odvisna od presoje, ali je tožničino delo postalo nepotrebno na širšem območju Ljubljane z okolico, in ne le, ali je postalo njeno delo nepotrebno pri naročniku A. Skladno s pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 11. 2005 je namreč tožnica delo opravljala na širšem območju Ljubljane z okolico, zato je (ne)potrebnost dela v A. le ena izmed okoliščin za presojo obstoja poslovnega razloga.
Tožnica je zadostila trditvenemu bremenu z navedbo, da je seznanjena s tem, da je toženka v obdobju pred odpovedjo in po izdani odpovedi zaposlovala nove delavce - čistilke na območju Ljubljane in okolice in predlagala ustrezne dokaze (poleg njenega zaslišanja). Ne drži očitek sodišč, da ni pojasnila, za katera dela in kdaj naj bi toženka na novo zaposlovala.
Revizijsko sodišče se ne strinja tudi z dodatno obrazložitvijo sodišča druge stopnje, da predlagani dokazi predstavljajo informativne dokaze in da bi se šele z izvedbo teh dokazov razkrila dejstva, ki bi jih tožnica po tem zatrjevala, saj je tožnica že zatrjevala nezakonitost njene odpovedi pogodbe o zaposlitvi in navedla razloge, te navedbe pa bi predlagani dokazi lahko le potrdili ali pa ne. Tudi sicer, torej tudi v primeru, če bi imeli opravka z informativnim dokazom, je treba opozoriti na teorijo in prakso, ki predvidevata izjemo od načelne prepovedi informativnega in poizvedovalnega dokaza.