ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta, zgrajenega brez lokacijskega dovoljenja
Ukrep odstranitve objekta po 73. čl. ZUN se lahko izreče investitorju ali lastniku objekta, če tega ni mogoče odkriti, pa lastniku oz. uporabniku zemljišča, na katerem objekt stoji.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Podlaga za ugotovitev, da bi prosilčev sprejem v državljanstvo Republike Slovenije pomenil nevarnost za pravni red zaradi storjenih kaznivih dejanj, so lahko le obsodbe, ki v času odločanja niso izbrisane iz kazenske evidence.
razmerja med starši in otroci - pravica do osebnih stikov - izvršba
V postopku izvrševanja odločbe o določitvi osebnih stikov starša z mladoletnim otrokom lahko stranka uspešno izpodbija akt o izvršbi le z ugovorom, da izvršljivost odločbe še ni nastopila oz. da je bila obveznost, ki je predmet postopka, izpolnjena.
Na podlagi 211. čl. ZZZDR lahko postavi pristojni organ skrbnika za poseben primer ne le osebi, katere prebivališče ni znano ali neznanemu lastniku premoženja, če je potrebno, da kdo za to premoženje skrbi, marveč tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika, v konkretnem primeru osebi, stari 90 let, zaradi varstva njegovih pravic in koristi za potrebe uresničevanja pravic iz ZDen, četudi mu opravilna sposobnost ni bila odvzeta.
ZUS (1977) člen 30, 30/1-4.ZUP člen 222, 222/2, 230, 233, 259.
postopek s tožbo - dopustnost spora
Upravni spor se sme sprožiti zoper upravni akt, ki je bil izdan na drugi stopnji, zoper akt prve stopnje pa le, če proti njemu ni pritožbe v upravnem postopku. Ker je tožnik vložil tožbo, ker je bil v aktu organa prve stopnje napačen pouk o pravnem sredstvu v nasprotju z 259. členom ZUP, je sodišče tožbo zavrglo, tožniku pa začne teči 15-dnevni rok za pritožbo prvega dne po vročitvi sklepa o zavrženju tožbe.
Sprejem v državljanstvo Republike Slovenije je možen, če to koristi državi, med drugim iz nacionalnih razlogov. Nacionalni razlogi so podani, če je prosilec slovenske narodnosti. Zato mora Vlada RS, če da negativno mnenje za sprejem v državljanstvo, navesti razloge, zakaj ne obstoji nacionalni interes države za sprejem prosilca v državljanstvo Republike Slovenije.
Po 2. odstavku 281. člena ZUP se upravna izvršba odloži le, če se ugotovi, da je za izpolnitev obveznosti dovoljen odlog ali da je namesto začasne odločbe, ki naj bi se izvršila, izdana odločba o glavni stvari, ki se loči od začasne odločbe. Druge razloge za odložitev izvršitve upravnega akta je mogoče uveljavljati samo, če je zoper upravni akt vložena tožba v upravnem sporu (17. člen zakona o upravnih sporih).
Rok za vložitev prošnje za odložitev vojaških vaj po 54. členu zakona je materialnopravni rok in zamuda tega roka pomeni, da pravica do odložitve vaj ugasne, zato ni pogojev za uvedbo postopka.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - položaj najemnika v postopku denacionalizacije
Z določitvijo najemnine za poslovni prostor, ki se bivšemu lastniku vrača v last, je bilo odločeno o premoženjski pravici najemnika, zato v tem obsegu ima položaj stranke.
Upravni organ mora v negativni odločbi natančno navesti ugotovljeno dejansko stanje, to je, za kakšne okoliščine gre pri bolezni in negi mld. otroka tožeče stranke in zakaj teh okoliščin ni možno opredeliti kot enega izmed razlogov, na podlagi katerih je možna odložitev vojaških vaj.
ZDR (1990) člen 131. ZTPDR člen 32, 83. ZSDUIS člen 70.
ukrep delovnega inšpektorja
Kršitev pravice do regresa za letni dopust oz. neizplačilo te denarne obveznosti ni urejeno kot inšpekcijska stvar, zato delovni inšpektor ni bil pristojen za izrečeni ukrep izplačila regresa delavcem.
Zavezanec, ki pri odmeri dohodnine uveljavlja olajšavo za vzdrževanega družinskega člana in gre za primer razvezanih zakoncev, je upravičen do olajšave le, če to preživnino dejansko plačuje.
Obstoj dveh pravočasnih konkurenčnih denacionalizacijskih zahtevkov, ki se nanašata na vračanje istega premoženja, pomeni, da je okoliščina, na katero se predlog za obnovo nanaša, verjetno izkazana. Ker je za odločanje o obeh zahtevkih pristojen isti organ, premoženje pa je bilo podržavljeno po predpisih, ki jih določa ZDen in je ta v obeh primerih podlaga za odločanje, so podani tudi pogoji za združitev postopkov.
Če so bile nepremičnine podržavljene tujemu državljanu, kar nedvomno izhaja iz upravnih spisov, le-ta ni upravičenec za denacionalizacijo glede na 1. odstavek 9. člena ZDen in je zahtevek njegovih pravnih naslednikov za denacionalizacijo utemeljeno zavržen.
Tožba je bila zavrnjena tožeči stranki, ker je tožena stranka (drugostopni organ) utemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke - investitorja proti zavrnilni prvostopni odločbi, saj je bila nameravana gradnja na območju Triglavskega narodnega parka v nasprotju z ZUN in določbami občinskega odloka o PUP za Triglavski narodni park (sprememba namembnosti iz senika v brunarico, z delom čebelnjaka in delom bivalnih prostorov).
vrnitev premoženja - ovire za vrnitev premoženja v naravi
V odločbi, s katero upravni organ zavrne zahtevo po vrnitvi premoženja v naravi zaradi obstoja ovire iz 1. točke 19. člena ZDen (ker nepremičnina služi za opravljanje dejavnosti javne službe), mora navesti tudi pravno podlago (veljavni predpis oz. akt), ki dejavnost opredeljuje kot dejavnost javne službe. Ovire iz 4. točke 19. člena ZDen ni mogoče uporabiti za gozdove.
pridobitev z naturalizacijo - nevarnost za javni red
ZDRS v 10. členu določa med drugim kot pogoj za sprejem prosilca v državljanstvo RS, da ta ne predstavlja nevarnosti za javni red, varnost ali obrambo države. Ker konkretnih tožnikovih dejanj oz. ravnanj, kot podlage za oceno, da bi sprejem tožnika v državljanstvo RS pomenil nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države, tožena stranka ni zanesljivo ugotovila, je bila ocena tožene stranke o tožnikovi nevarnosti preuranjena.