Rok za vložitev vloge za odpis davčnega dolga, določen v 2. odstavku 118. člena zakona o dohodnini, je pogoj za odpis, zato v primeru, če davčni zavezanec vloge ne vloži v roku iz navedene določbe, davčni organ vloge ne more zavreči, ampak jo lahko le zavrne.
ukrep gradbenega inšpektorja - ukrep ustavitve gradbenih del
Odločba je nezakonita, če gradbeni inšpektor izreče ukrep po 92. členu ZGO in v odločbi ne utemelji obstoja konkretne nevarnosti za življenje in zdravje ljudi oz. za sosednje objekte ali za okolico.
prometni davek - zamudne obresti od nepravočasno plačanega prometnega davka
Neodvisno od dneva izdaje odločbe, s katero je ugotovljena nepravilnost plačila prometnega davka, tečejo zamudne obresti od zamude za izpolnitev pa do plačila.
Izvajalec javne službe izkazuje pravni interes v denacionalizacijskem postopku za nepremičnino, ki naj bi se vrnila v naravi, če v njej opravlja dejavnost, določeno v 1. točki 1. odstavka 19. člena ZDen, ne glede, ali je uporabnik te nepremičnine ali najemnik.
CZ člen 18, 24, 201, 202, 249, 249/2.ZUP člen 209, 209/2.
odločba - obrazložitev
Uporaba določbe 249. člena CZ v carinskem postopku temelji na zakoniti domnevi, da obstoji dejansko stanje iz 2. odst. 249. čl. CZ v zvezi s 1. odst. 18. čl. CZ, da je storilec carinskega prekrška iz 11. točke 1. odst. 370. čl. CZ carinski zavezanec. Če blago ni bilo prijavljeno prevzemni ali izhodni carinarnici v smislu 201. ali 202. čl. CZ, se v smislu 2. odst. 249. čl. CZ šteje, da je bilo blago dano v promet, preden je izveden carinski postopek in zato pristojni organ po uradni dolžnosti začne postopek carinjenja. Dejansko stanje (da je bilo blago v tranzitu izvoženo), torej nasprotno tistemu iz 249. člena CZ, lahko carinski zavezanec dokazuje tudi z drugimi dokazi in ne le z zakonom vpeljanih carinskih listin (201. člen CZ). Razloge za dokazno oceno pa mora pristojni organ obrazložiti v smislu 2. odst. 209. čl. ZUP.
Ker stranka ni ponudila nikakršnih dokazov, s katerimi bi ovrgla ugotovitev upravnega organa, da prihodek, ki ga je ta štel k osnovi za dohodnino, ni plačilo za opravljeno delo zbiranja udeležencev v igri Catch the cash, je drugostopni organ ravnal pravilno, ko je pritožbo zavrnil.
Ker tožnik ne prebiva v RS tri leta neprekinjeno na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje v RS, kar je poleg pogojev iz 2. odstavka 13. člena ZTuj tudi pogoj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po določbi 1. odstavka 16. člena ZTuj, je tožena stranka pravilno v skladu z navedeno določbo zavrnila tožnikovo vlogo za stalno prebivanje.
Določba 1. odstavka 324. člena CZ, po katerem carinarnica na uvoznikovo zahtevo izda odločbo o oprostitvi obveznosti vrnitve blaga v tujino, če se začasno uvoženo blago brez krivde uvoznika uniči ali toliko poškoduje, da ni uporabno za namene, za katere je bilo začasno uvoženo, se ne uporablja za primere, ko je bilo začasno uvoženo blago v državi ali v tujini ukradeno oz. odtujeno.
Neutemeljen je ugovor tožnika, da bi moral prvostopni organ njegovo pritožbo obravnavati kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, če tožnik v pritožbi ni navajal okoliščin, ki bi opravičevale zamudo pritožbenega roka.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Tožena stranka ima glede na določbo 3. odstavka 40. člena ZDRS pravico, da po prostem preudarku lahko vlogo za pridobitev državljanstva RS zavrne, če bi sprejem prosilca v državljanstvo RS pomenil nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Pri oceni tožnikove nevarnosti za javni red se ocenjuje njegov odnos do pravnega reda, ne pa zgolj do določb predpisov, ki se nanašajo na red in mir na javnem mestu.
ZOsn člen 96, 96/3. ZUP člen 5, 8, 135, 137, 143, 209, 209/2. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 2, 5, 9, 20, 20/1.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv svetovalec - prehodne določbe
Zahteva pedagoškega delavca za napredovanje v višji naziv v načelu po vsebini vključuje tudi zahtevo za nižji naziv. V pedagoški naziv mentor lahko napreduje pedagoški delavec, ki poleg pogojev, določenih v 5. členu pravilnika, izpolnjuje tudi splošni pogoj glede strokovne izobrazbe, določen v 2. členu in podrobneje opredeljen v 9. členu pravilnika. Ta splošni pogoj izpolnjuje tudi pedagoški delavec, ki nima strokovne izobrazbe v skladu z zakonom, pa mu zakon dovoljuje opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela (9. člen pravilnika). Z odgovorom na tožbo ni mogoče odpraviti pomanjkljivosti izdane odločbe.
pogoji za opravljanje dejavnosti - ukrep tržnega inšpektorja
Začasno obrtno dovoljenje ni dokaz o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti gospodarske družbe, saj za to ni podlage v ZGD.
Niti Zakon o sodiščih niti Zakon o sodniški službi nimata določb, po katerih bi bilo treba pri uvrstitvi v plačilni razred upoštevati načelo ohranitve višine sodnikove plače, dosežene po prejšnjih predpisih. Določba 52. člena Zakona o sodniški službi velja le za plače, določene po tem zakonu, ne pa za prejšnje plače.
Podatki "Izpisa Nemcev iz ljudskega popisa od 31.7.1941" so arhivski podatki, kar pomeni, da jih upravni organ sicer lahko uporabi, vendar pa tudi stranka lahko dokazuje, da niso resnični. Zato pa ji mora dati organ med postopkom možnost, da se o njih izjavi (8. čl. ZUP).
Po določbi 2. odst. 8. čl. zakona o plačah delavcev v javnih vzgojnoizobraževalnih zavodih (Ur.l. RS, št. 16/92) so psihologi, pedagogi, specialni pedagogi, socialni delavci in knjižničarji lahko napredovali le v naziv mentor oz. svetovalec. V naziv svetnik pa so navedeni strokovni delavci lahko napredovali šele na podlagi določbe 6. odstavka 13. člena zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94).
Inšpekcijsko nadzorstvo se opravlja v javnem interesu in samo v tem obsegu je inšpektor pooblaščen izreči inšpekcijski ukrep. To pomeni, da inšpektor naloži lastniku stanovanja odpravo tistih pomanjkljivosti, ki onemogočajo varno uporabo stanovanja.
ustavno sodišče - odločba - izvršitev pravnomočnih posamičnih aktov
Po 3. odstavku 414. člena ustave iz leta 1974 se izvršitev pravnomočnih posamičnih aktov, izdanih na podlagi predpisov, ki jih ni mogoče več uporabljati, ne more dovoliti ne izvesti, če pa se je izvrševanje že začelo, se izvrševanje ustavi. V obravnavani zadevi je Ustavno sodišče RS z odločbo V-I-105/91 z dne 23.4.1992 odločilo, da ima ta odločba pravni učinek po 414. členu Ustave SRS iz leta 1974.
pravna sredstva - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - odprava odločbe in vrnitev organu prve stopnje
Organ prve stopnje mora upoštevati opozorila, glede česa je treba dopolniti postopek, ki mu jih da drugostopni organ, če odpravi njegovo odločbo, vendar pri novem odločanju organ prve stopnje samostojno ugotavlja, katera dejstva in dokaze šteje za odločilne, da na njihovi podlagi odloči.