odločba o izbiri, imenovanju in premestitvi - učinkovanje odločbe po pravnomočnosti - začasna odredba
Ker odločba tožene stranke o izbiri, imenovanju in premestitvi na razpisani prosti mesti višjih sodnikov glede na določbo 1. odstavka 21. člena ZSS učinkuje šele po pravnomočnosti, potreba za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS ni izkazana.
sodno varstvo v upravnem sporu - predpis, ki ne ureja posamičnega razmerja - zavrženje tožbe
Predpis, ki ne ureja posamičnega razmerja, ampak je le podlaga za odločanje o konkretnem posamičnem razmerju, ni akt, zoper katerega je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Zato se tožba zoper tak akt zavrže.
ZDT člen 17, 23, 23/3, 39, 39/1-7, 39/2.ZSS člen 29, 36. ZUS člen 23, 23/3, 25, 25/1-2, 25/3-3, 60, 60/1-3, 60/2, 60/3.
funkcija državnega tožilca - negativna ocena njegovega dela - seznanitev z oceno in možnost ugovarjanja - prenehanje funkcije
Funkcija državnega tožilca lahko državnemu tožilcu preneha na podlagi dveh zaporednih negativnih ocen njegovega dela le, če je bil z ocenama seznanjen in je imel možnost nanjo ugovarjati.
ZDT člen 17, 19, 56.ZSS člen 15.ZVRS člen 1, 2, 3, 4, 5, 16, 21.URS člen 2, 22, 25, 49. ZUS člen 59, 59/1.
imenovanje generalnega državnega tožilca - izbira izmed kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje - prijava enega kandidata
Tudi če se na razpisano prosto mesto generalnega državnega tožilca prijavi le en kandidat in ta izpolnjuje razpisane pogoje, ga Vlada RS ni dolžna predlagati v imenovanje Državnemu zboru RS.
pritožba zoper odločbo organa prve stopnje - vsebina pritožbe - odločanje organa druge stopnje o pritožbi
Tožnica je v vlogi z dne 18.12.1995 navedla vse bistvene sestavine pritožbe in bi jo zato organ druge stopnje moral šteti skupaj z vlogo z dne 27.12.1995 kot obrazloženo pritožbo, torej kot eno pritožbo obeh tožnic ter o zadevi odločiti meritorno.
ZUS člen 1, 3, 18, 18/3, 34, 34/1, 34/1-3, 68, 69.ZDT člen 17, 18, 20.URS člen 49.ZUP člen 4.
imenovanje okrožnega državnega tožilca - dokončno mnenje državnotožilskega sveta
Dokončno mnenje državnotožilskega sveta iz 4. odst. 20. člena ZDT ni upravni akt in ne akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Zato se zavržeta tožba in zahteva za izdajo začasne odredbe.
razrešitev funkcionarja - razlogi za prenehanje funkcije
Ravnanje v nasprotju s predpisi - razporejanje delavca na delovno mesto, za katero nima zahtevane strokovne izobrazbe, je razlog za prenehanje funkcije vodje državnega tožilstva.
Med zadevami, o katerih odloča v upravnem sporu na prvi stopnji Vrhovno sodišče RS, ni pristojnosti za odločanje o sporih zaradi komunalnega prispevka. Zato je za odločanje o sporu zaradi komunalnega prispevka pristojno upravno sodišče.
razrešitev dolžnosti namestnika predsednika Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic - sklep Vlade RS
Sklep Vlade RS o razrešitvi dolžnosti namestnika predsednika in o imenovanju novega namestnika predsednika Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic nima značaja upravne odločbe po ZUP, saj ga kot takega ne označujeta ZPKri (9. člen), niti sklep Vlade RS o ustanovitvi navedene komisije in o imenovanju predsednika, namestnika predsednika in članov komisije z dne 11.9.1997.
razrešitev člana strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev - predčasna razrešitev
Ker Zakon o trgu vrednostnih papirjev določa pogoje za predčasno razrešitev člana strokovnega sveta, Zakon o javnih agencijah pa zahteva za predčasno razrešitev izdajo upravne odločbe, bi obrazložitev akta, s katerim je izvedena tožnikova predčasna razrešitev, morala vsebovati tudi opis izvedenega postopka in navedbo oziroma obrazložitev zakonskega razloga za predčasno razrešitev.
razrešitev vodje državnega tožilstva - odločba o razrešitvi - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Za razrešitev vodje državnega tožilstva mora biti podan eden izmed razlogov za razrešitev iz 1. odstavka 41. člena Zakona o državnem tožilstvu. Odločba o razrešitvi mora vsebovati obrazložitev konkretne dejanske in pravne podlage za razrešitev. Če odločba nima takšne obrazložitve glede podanega zakonskega razloga za razrešitev, je pomanjkljivo obrazložena in je ni mogoče preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb postopka - 2. točka 1. odstavka 25. člena ZUS.
Za izdajo dopolnilne odločbe ni bilo podlage, saj je bilo s prejšnjo odločbo odločeno o tistem delu nepremičnine, ki je v uporabi ustrezne institucije, to je o tistem delu, o katerem je bilo ponovno odločeno z dopolnilno odločbo. Zato je dopolnilna odločba že zaradi tega nezakonita.
Mnenje personalnega sveta o ustreznosti kandidata ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu; v upravnem sporu je možno izpodbijati le dokončni posamični akt, ki se nanaša na postopek kandidiranja, to pa je le akt, ki ga izda Sodni svet RS kot edini predlagatelj za izvolitev v sodniško funkcijo.
imenovanje direktorja - javna podjetja in agencije
Sama primernost izbire med kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz javnega razpisa in statuta agencije, ni predmet presoje zakonitosti izpodbijanega akta o izbiri, če je izbira v izključni pristojnosti tožene stranke; odločitve tudi ni potrebno posebej utemeljevati;
kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, imajo pravico le potegovati se za imenovanje, nimajo pa pravice biti izbrani.
Če predpisi ne določajo posebnega postopka izbire med kandidati, ki izpolnjujejo formalne pogoje, je izbira pravilno in zakonito opravljena, če je izbran katerikoli kandidat izmed tistih, ki izpolnjujejo formalne pogoje.
izvolitev v sodniško funkcijo - zakonska domneva o osebni primernosti vsakega kandidata
V določbi 6. točke 1. odstavka 8. člena ZSS je zakonska domneva o osebni primernosti vsakega kandidata, ki velja tako dolgo, dokler se ne pojavijo razlogi, zaradi katerih ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo ta domneva tudi v nadalje držala; za izpodbijanje te zakonske domneve morajo obstajati trdni in relevantni razlogi.
razrešitev članov - pomanjkljiva obrazložitev odločbe o razrešitvi - bistvena kršitev določb postopka
Če je razrešitev mogoča le iz razloga, ki je določen z zakonom, mora akt o razrešitvi vsebovati navedbo in obrazložitev zakonskega razloga za razrešitev; če tega nima, je podana bistvena kršitev določb postopka.
Vlada je upravičena razrešiti člane kapitalskega sklada tudi pred potekom njihovega mandata, saj ji to ne prepovedujeta niti ZPIZ-1, niti statut kapitalskega sklada.