Temeljni pogoj, za izračun ocenjene vrednosti, ki temelji na predhodnih rednih potrebah iste vrste je, da je naročnik v preteklosti potrebe po naročilih iste vrste sploh imel.
Pritrditi je treba izhodišču zahteve za varstvo zakonitosti, da je bistvena posledica univerzalnega pravnega nasledstva, da prevzemni pravni subjekt postane pravni naslednik celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij subjektov, ki so se na takšen ali drugačen način vanj združili. Ni pa mogoče pritrditi stališču vložnice zahteve, da bi morala novonastala pravna oseba - A., v katero je bilo po sklepu Vlade RS spojenih 5 manjših centrov za socialno delo iz območja Gorenjske - ocenjevati svoje bodoče potrebe za leto 2019 na podlagi potreb za naročilo pisarniškega materiala in tonerjev, ki so jih v zadnjih 12 mesecih imeli posamični centri za socialno delo, ki zaradi spojitve v novo pravno osebo, ne obstajajo več. Univerzalno pravno nasledstvo namreč lahko zajema le tiste obveznosti, ki z ugasnitvijo posameznega pravnega subjekta oziroma nastankom nove pravne osebe še vedno obstajajo.
Novonastala pravna oseba kot univerzalni pravni naslednik je namreč dolžna uporabljati določila javnega naročanja od svoje ustanovitve dalje, ker zaporednih javnih naročil iste vrste že po naravi stvari pred tem ni mogla imeti.
Bodoča vrednost javnega naročila osebe javnega prava, ki je nastala z združitvijo posameznih javnopravnih subjektov, bo zaradi racionalizacije poslovanja utegnila biti bistveno drugačna/manjša, kot je bila v preteklem obdobju pri javnih naročnikih, ki so se združili v novo pravno osebo javnega prava.
Ponovno odločanje o premoženjskopravnem zahtevku, ki sledi (delni) razveljavitvi pravnomočne sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom, je namenjeno odpravi ugotovljenih kršitev v odločbi o premoženjskopravnem zahtevku iz prvotnega sojenja in ostaja v tem smislu pridruženo kazenskemu postopku.
Vrhovno sodišče redoma sodi, da so lahko zakonske zamudne obresti v izvršilnih naslovih (kar pravnomočna sodba, s katero je odločeno o premoženjskopravnem zahtevku, gotovo je) določene samo opisno, vendar pri tem velja, da je odločitev o obrestih (dovolj) določena samo, če je opredeljeno, od katerega zneska tečejo, od kdaj do kdaj tečejo in po kakšni obrestni meri tečejo. Glede na to, da so bila delna plačila obsojencev izvršena še pred zaključkom prvostopenjskega sojenja, je sodišče prve stopnje tisto, ki bi moralo s pomočjo programa za izračun zamudnih obresti ugotoviti, kolikšen del obresti je bil do izdaje sodbe že poplačan, ter to v izreku sodbe tudi jasno opredeliti. Ker je tovrsten izračun v obravnavanem primeru izostal, je ostalo nejasno tudi, v kolikšnem znesku je obveznost obsojencev do oškodovane družbe do konca postopka pred sodiščem prve stopnje prenehala.
ZDavP-2 člen 125, 125/1, 125/4, 126, 126/4. EZ-1 člen 375, 375/5, 431, 432. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 3, 3/1.
dopuščena revizija - podpora za pridobivanje električne energije iz obnovljenih virov energije - državna pomoč - vračilo denarne pomoči - zastaranje - zavrnitev revizije
Obveznost posameznika vrniti preveč plačano podporo je določena z zakonom, revidentka pa je kot nacionalni regulativni organ na področju trga z energijo pristojna oziroma dolžna to obveznost izterjati od posameznika. Zato o tej obveznosti izda upravno odločbo, s katero se vzpostavi izvršilni naslov za prisilno izterjavo obveznosti. Na podlagi 288. in 289. člena ZUP izvršbo upravne odločbe za izpolnitev denarnih obveznosti opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti. Takšna obveznost je torej sorodna davkom, zastaranje katerih je urejeno s pravnimi pravili ZDavP-2.
Na drugačno stališče ne vplivajo revizijske navedbe o drugačni dejanski podlagi za nastanek davčnih obveznosti in časovni določitvi obračuna nekaterih davčnih obveznosti. Te okoliščine namreč ne spreminjajo ne javnopravne narave obveznosti, na katero se nanaša revidentkina odločba, niti same po sebi ne onemogočajo uporabe določb ZDavP-2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VS00078781
OZ člen 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - predvidljivost škodljive posledice - odvzem prostosti - bivalne razmere v priporu - bivalne razmere v zaporu - vrednotenje okoliščin - merila ESČP - pravni standard - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - prepoved mučenja ali nečlovečnega in ponižujočega ravnanja
Kdaj je ravnanje države protipravno in ne pomeni le omejitve človekovih pravic, ki je po naravi stvari lastna odvzemu svobode v kazenskih postopkih, temveč gre za poseg, ki ne dosega več minimalnih civilizacijskih standardov, je odvisno od presoje vseh okoliščin primera. Kakšni so bili pogoji med odvzemom prostosti, se namreč vrednoti celostno, ob upoštevanju skupnega učinka vseh pogojev, ki jih nudi za dostojno bivanje.
Čeprav drži, da je država tista, ki ima vpliv in dolžnost vplivati na pogoje, v katerih se prestajata pripor ali kazen, se pri oceni, ali so bili pogoji bivanja zaradi vročine nevzdržni, tehta, ali vsota vseh možnosti in priložnosti, ki jih nudi (npr. čas bivanja zunaj sobe, možnost hlajenja z vodo, možnost alternativne ventilacije, možnost premestitve v drugo sobo, možnost popravila pokvarjene tehnike itd.), zaporniku ali priporniku zagotavlja človeka vredno bivanje.
splošni skupni del - posel rednega upravljanja - hišni red - gugalnica - posel, ki presega redno upravljanje - večinsko soglasje etažnih lastnikov - tričetrtinska večina
Postavitev igral na splošnih skupnih delih, ob nedefinirani lokaciji postavitve teh igral v aktu o vzpostavitvi etažne lastnine, ni posel rednega upravljanja, za sprejem katerega zadošča, da ga sprejmejo etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, temveč posel, ki presega redno upravljanje, za sprejem katerega se zahteva kvalificirana večina soglasij več kakor 75 % etažnih lastnikov.
pravica do zaslišanja obremenilne priče - privilegirana priča - sprememba statusa
Argument, da zaslišanje priče ni potrebno, očitno ne vzdrži, saj je sodišče istočasno za razjasnitev dejanskega stanja dokazno upoštevalo in vrednotilo njeno predhodno izjavo.
Sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za opustitev neposrednega zaslišanja. Pričin položaj se je kasneje v postopku bistveno spremenil, ko je sodišče zoper njo izdalo zavrnilno sodbo in bi posledično v predmetnem kazenskem postopku, ki je še vedno tekel zoper obsojenca, lahko nastopala v vlogi privilegirane priče.
Položaj obdolženca se pomembno razlikuje od položaja (privilegirane) priče, pri čemer je v prvi vrsti treba upoštevati vsebino pravnega pouka, ki pripada obdolžencu in privilegirani priči.
OZ člen 3, 9, 86, 86/1, 88, 88/1. ZDR-1 člen 6, 13, 14, 83, 83/1, 126, 126/1. URS člen 35, 49, 74.
zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti - delna ničnost pogodbe o zaposlitvi - prisilno delo - prepoved prisilnega dela - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - druge vrste plačil iz delovnega razmerja - učinki drugih pogodb na delovno razmerje - kogentne določbe
Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij, ki sta jo sklenili pravdni stranki v konkretnem primeru, ni bila od delovnega razmerja neodvisna pogodba. Prav nasprotno, konkretne okoliščine primera utemeljujejo sklep, da ni bila le koneksna pogodbi o zaposlitvi, temveč to tudi dopolnjuje - dodatno ureja pravice in obveznosti iz delovnega razmerja med pravdnima strankama.
Skladno s prvim odstavkom 126. člena ZDR-1 je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno z avtonomnimi pravili. Razlog pogodbene obveznosti (causa) v konkretnem primeru ni bilo plačilo za opravljeno delo v smislu delodajalčeve dajatvene obveznosti v zameno za delavčevo delo. Dogovora o tem ni mogoče najti niti v pogodbi o zaposlitvi niti v pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerjih. Toženec okoliščin v tej smeri tudi ni zatrjeval. S ponudbo za sklenitev najemnega razmerja po znižani najemnini je tožnica uresničevala jasen ekonomski interes, da delavec ostane v delovnem razmerju še določen čas po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi (vnaprejšnja denarna spodbuda za bodočo lojalnost), ki se je ujemal z ekonomskim interesom toženca po cenovno ugodnejšem bivanju v času trajanja najemnega razmerja.
Določba drugega odstavka 4. člena Pogodbe je tožencu sicer naložila določeno finančno breme v primeru predčasne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (otežila odpoved), a ta poseg ni bil takšen, da bi kršil prepoved prisilnega dela iz 49. člena Ustave, in bi bilo zato treba poseči v načelo prostega urejanja pogodbenih razmerij (3. člen OZ).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00073364
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 378, 378/1.
zakonski znaki kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - ogrozitev - priznanje krivde - obvestilo o seji
Kvalifikatorni zakonski znak nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi po šestem odstavku 308. člena KZ-1 pomeni posebno obliko konkretne ogrozitve. Njena posebnost je v oceni, ali je z opisanim ravnanjem izkazano povečano tveganje za nastanek poškodbene posledice. Ne zadošča torej oddaljena, hipotetična možnost nastanka poškodbe, pač pa gre za tveganje, da bo že v danih okoliščinah prišlo do poškodbe zavarovane dobrine.
Vrhovno sodišče je že večkrat presodilo, da priznanje krivde učinkuje kot delna odpoved pravici do sodnega varstva in predstavlja odstop od dolžnosti sodišča obrazložiti izrek o krivdi. Drugačna razlaga bi izničila namen zakona, saj se obrazložitev sodbe na podlagi priznanja krivde ne bi bistveno razlikovala od obrazložitve sodbe, sprejete po dokaznem postopku, izvedenem na kontradiktorni glavni obravnavi. Zgolj izostanek konkretizacije posameznih dokazov v obrazložitvi izpodbijane sodbe zato ne pomeni, da sodišče priznanja krivde ni preizkusilo in da ni presojalo odločilnih dejstev, ki so podlaga za sprejeto odločitev.
Zahteva za obvestilo o t. i. javni seji mora biti izrecna, tako da pritožbeno sodišče iz nje lahko razbere njeno vsebino, kar še toliko bolj velja za zagovornika, ki kot prava vešči udeleženec postopka pozna pravno terminologijo in je odgovoren za pravilno pravno izražanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00073080
OZ člen 5, 39, 922, 922/1, 922/2, 931, 932. ZPP člen 378.
zavarovalna pogodba - življenjsko zavarovanje - dolžnost obveščanja - resnicoljubnost - načelo vestnosti in poštenja - zdravstveno stanje - zavarovalni primer - hujša bolezen - riziko nastanka - neobstoj vzročne zveze - pravica odkloniti izplačilo zavarovalnine - zamolčanje pomembnih dejstev ob sklenitvi pogodbe - okoliščine pomembne za ocenitev nevarnosti - podlaga pogodbe - zavrnitev revizije
Če zavarovalec ob sklepanju pogodbe na vprašanje zavarovalnice ne odgovori resnicoljubno, ta kršitev utemeljuje zanj neugodno sankcijo le, če vprašanje resnično zadeva nevarnostno okoliščino. Če se v postopku z izvedencem izkaže, da ne gre za relevantno okoliščino, sankcija, predvidena v splošnih pogojih pogodbe, ni utemeljena.
URS člen 14, 156. ZOdvT člen 17, 17/5. ZBPP člen 26, 26/1, 26/1-9. Odvetniška tarifa (2003) člen 22, 22/2.
dopuščena revizija - obračunavanje odvetniških storitev - brezplačna pravna pomoč - bistveno manjše plačilo za delo - neenaka obravnava - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife - nevezanost sodišča - zavrnitev revizije - odklonilno ločeno mnenje
Pri odvetnikih, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči, na eni strani ter sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih na drugi že v osnovi ne gre za v bistvenem enaka položaja, posledično pa tudi njuno različno urejanje plačila za opravljene storitve brezplačne pomoči na eni strani in za strokovno pomoč sodišču na drugi strani ne predstavlja posega v pravico iz drugega odstavka 14. člena Ustave.
Obvezne razlage Upravnega odbora OZS za sodišča in druge državne organe, ki v okviru svojih pristojnosti odločajo o odvetniških stroških, ne glede na drugi odstavek 19. člena OT, niso obvezne.
podaljšanje pripora - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - priporni razlog - nujnost pripora - rok za vložitev obtožnice
Ob izpolnitvi vseh drugih predpostavk se lahko izkaže, da je pripor s sklepom Vrhovnega sodišča RS nujno podaljšati tudi zato, da se tožilcu omogoči čas za oceno o vložitvi obtožnice. Nenazadnje je čas, ki ga mora imeti tožilec po koncu preiskave za odločitev o vložitvi obtožnice, zakonsko urejen v 184. členu ZKP.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - pravica do izjave - jezik v postopku - prevajanje listin
Pravica stranke do seznanitve in opredelitve glede vseh dejstev in okoliščin, ki utegnejo vplivati na njen pravni položaj, je ena temeljnih procesnih garancij, ki mora biti zagotovljena v vsakem sodnem postopku. Glede na intenzivnost posega v človekove pravice, ki jo predstavlja pripor, v postopku njegove odreditve oziroma podaljšanja še toliko bolj.
Vročitev obtožnice s predlogom za podaljšanje pripora obdolžencu in njegovemu zagovorniku ter nato spoštovanje 24 urnega roka, do izteka katerega ima obramba pravico, da se izjavi o okoliščinah in dejstvih, ki so navedeni v pripornem predlogu, in dokazih, na katere se predlog opira ter možnost, da ponudi nasprotna dejstva, nedvoumno izhaja iz določbe 29. člena Ustave.
Če je obdolžencu, ki je v priporu, vročeno pisanje v jeziku, ki ga ne razume, ima to zanj enake posledice, kot če mu to pisanje ne bi bilo vročeno.
ZDoh-2 člen 109, 119, 123, 123/3, 125. ZDavP-2 člen 65, 83, 267, 272. ZUS-1 člen 94a. ZUP člen 147.
akontacija dohodnine - pravnomočnost - ne bis in idem - materialna pravnomočnost - vezanost na pravnomočno odločbo - predhodno vprašanje - začasna odločba - dopuščena revizija - odločba o odmeri dohodnine - vrsta dohodka - vezanost na obrazložitev druge odločbe - ugoditev reviziji
Davčna osnova je torej v izreku odločbe o odmeri akontacije dohodnine navedena le kot podlaga, da se skupaj z davčno stopnjo izračuna akontacija dohodnine. Ta navedba ne pomeni, da je z njo davčni organ odločil tudi o davčni osnovi za obračun dohodnine na letni ravni, saj je ugotovitev višine prejetega dohodka kot podlaga za izračun te predmet drugega postopka (členi 119 in nasl. ZDoh-2).
Davčni organ je v postopku odmere dohodnine vezan na višino akontacije dohodnine, odmerjene z odločbo o odmeri akontacije dohodnine, ni pa vezan na navedeni višino in vrsto dohodka, ki sta bili ugotovljeni v postopku odmere akontacije dohodnine.
ZKP-UPB16 člen 371/1-5. KZ-1 člen 15a, 135/1, 135/2, 135/3, 43, 57.
predlog za pregon - pogojna obsodba - denarna kazen
V skladu z določbo 15.a člena KZ-1 se v primeru, ko je med drugim kaznivo dejanje zoper človekove pravice in svoboščine izvršeno zoper mladoletno osebo, glede načina kazenskega pregona ne uporabljajo določbe tega zakona o vložitvi predloga ali zasebne tožbe in se storilca preganja po uradni dolžnosti. Novela KZ-1C je tako leta 2015 na novo uredila način pregona kataloško določenih kaznivih dejanj iz poglavij zoper življenje in telo, človekove pravice in svoboščine ter spolno nedotakljivost pa tudi drugih kaznivih dejanj z znaki nasilja, katerih oškodovanci so mladoletne osebe. Na podlagi te določbe se storilci navedenih kaznivih dejanj na škodo mladoletnih oseb preganjajo po uradni dolžnosti, ker je zakonodajalec štel, da gre za ranljivo skupino oškodovancev.
V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje storjeno v času veljavnosti KZ-1E, ki je že vseboval specialno določbo o pregonu določenih kaznivih dejanj, storjenih zoper mladoletno osebo po uradni dolžnosti. To pomeni, da za pregon obsojenca glede dejanja na škodo mladoletnih F. F. in B. B. ni veljala določba tretjega odstavka 135. člena KZ-1, po kateri se pregon za kaznivo dejanje grožnje začne na predlog. Za pregon kaznivega dejanja na njuno škodo se torej v obravnavanem primeru predlog oškodovanca (kot procesna predpostavka) ne zahteva.
Zavzemanje obsojenčevih zagovornikov za izrek denarne kazni namesto pogojne obsodbe je obsojencu v škodo. Pogojna obsodba je za razliko od denarne kazni, ki je v skladu z določbo 43. člena KZ-1 opredeljena kot kazen, opozorilna sankcija oziroma sankcija opominjevalne narave. Izrečena je namesto kazni v primerih, ko zaradi narave in teže kaznivega dejanja kot tudi zaradi lastnosti storilca izrek kazni ne bi bil utemeljen. Njena vsebina se izčrpa že v opozorilu ob določeni zaporni oziroma denarni kazni, ki pa se dejansko ne izreče, ker to zaradi kazenskopravnega varstva ni nujno (tako imenovana substitucija kazni).
URS člen 14, 156. ZUstS člen 23. ZOPDA člen 5, 5/2.
zahteva za oceno skladnosti - prekinitev revizijskega postopka - delo z azbestom - nadaljevanje postopka po dedičih - neenakost
Določba drugega odstavka 5. člena ZOPDA je po oceni Vrhovnega sodišča v neskladju s 14. členom Ustave Republike Slovenije, saj povzroči, da pride do razlikovanja med položaji dedičev glede na okoliščino trajanja samega postopka pridobitve mnenja o verifikaciji bolezni in poteka same bolezni, torej okoliščin, ki so povsem nepredvidljive in naključne, kar pa ni stvaren in razumen razlog, ki bi dovoljeval različno obravnavo upravičencev do izplačila odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu, ki jim je zakonodajalec namenil enako ureditev.
Vrhovno sodišče je zato na podlagi 156. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču revizijski postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 5. člena ZOPDA,
Obtoženec se pravici do zbornega sojenja lahko odpove samo v fazi predobravnavnega naroka, saj določba 2. točke drugega odstavka 285.f člena ZKP ne daje podlage za odločitev, da bi se tej pravici odpovedal tudi v kasnejših fazah kazenskega postopka.