ZP-1 člen 65, 65/4, 69, 69/1, 155, 155/1, 155/1-3.
postopek z zahtevo za sodno varstvo - pravica do poštenega sojenja - dopolnitev dokaznega postopka - zaslišanje storilca - postopek o prekršku
Sodišče prve stopnje bi lahko dokazno oceno v poštenem postopku sprejelo le, če bi storilca zaslišalo in mu s tem omogočilo aktivno (materialno) obrambo zoper nanj naslovljene kaznovalne očitke.
V skladu z določbo drugega odstavka 18. člena ZKP sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali na dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. To pomeni, da sme sodišče svojo odločbo opreti samo na dokaze, ki so bili pridobljeni zakonito. Temeljni oziroma osnovni pogoj za obstoj kršitve navedene določbe je, da se sodba opira na nedovoljene dokaze oziroma na posredno nedovoljene dokaze, ki so bili sicer pridobljeni na zakonit način, vendar na podlagi nedovoljenega dokaza (tako imenovani sadeži zastrupljenega drevesa).
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - kršitev kazenskega zakona - znaki kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje po 14. točki 3. člena ZKLD, ki je po vseh značilnostih pomenilo inkriminacijo pomoči storilcu kaznivih dejanj iz tega zakona, je storil, kdor je na kakršenkoli način podpiral osebe, ki so pobegnile pred oblastmi, oborožene tolpe ali podobne organizacije ali njihove aktivne člane in jim dajal zavetišče, jim pošiljal, skrival ali prenašal orožje, hrano, material in drugo, jim služil za vzdrževanje zveze in delal druge usluge, ali oviral državne organe pri njihovem odkrivanju ali ulovitvi. Že iz opisa obdolženčevega ravnanja je razvidno, da nudenje duhovne oskrbe C. C. nikakor ne dosega takšne intenzitete, ki bi v skladu z merili, ki izhajajo iz v tej določbi primeroma navedenih izvršitvenih oblik pomoči, ki bi s kazenskopravnega vidika pomenilo relevantno naklepno podporo storilcu pri njegovem naklepno izvršenem protipravnem dejanju, ki ima znake kaznivega dejanja, in bi zato prestopilo v kazensko kriminalno cono. Nadaljnji očitek v opisu, da je obdolženi A. A. podpiral osebo, ki se je skrivala pred ljudsko oblastjo in s tem oviral državne organe pri njeni izsleditvi, pa je treba presojati v povezavi z dejstvom, da je obdolženca zavezovala spovedna molčečnost, moralno pa tudi obljuba, ki jo je dal umirajoči materi C. C., da bo temu podelil cerkvene zakramente. Zato se tudi iz tega zornega kota izkaže, da obdolžencu očitano ravnanje ne vsebuje kazenskih znakov kaznivega dejanja, katerega je bil obtožen, pa tudi ne kateregakoli drugega kaznivega dejanja.
PZ člen 278/3, 978, 978/1-29.. ZP-1 člen 2/2, 156-1.
zakonski znaki prekrška - uporaba milejšega zakona
Dejanske ugotovitve konkretnega primera napolnjujejo zakonski znak „uporabnik plavajoče naprave“, saj je kršitelj dalj časa uporabljal v morje za stalno položen betonski blok kot privez za svoj čoln, ko ta ni bil v plovbi, zato ga ni mogoče šteti za imetnika plavajoče naprave.
ZS člen 83, 83a, 83a/1, 83a/6. ZP-1 člen 58, 58/1, 59, 59/3, 60, 60/1, 63, 63/8, 64, 209.
COVID-19 - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - rok za vložitev zahteve za sodno varstvo - zadržanje teka roka - materialni in procesni rok - razlaga zakona
Določba prvega odstavka 83.a člena ZS oziroma na njeni podlagi sprejeti podzakonski predpisi se ne morejo nanašati na zadeve, ki še niso v obravnavi pred sodiščem, torej še niso sodne.
Sklep Vlade o začasnem prenehanju teka rokov, sprejet na podlagi šestega odstavka 83.a člena ZS, se nanaša na zadeve, ki še niso v obravnavi pred sodiščem, njihov predmet pa je uveljavitev pravic strank v sodnih postopkih oziroma zadržanje teka teh rokov, ki so določeni z zakonom. Z določbo, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, ne tečejo, so zajeti tako materialni prekluzivni roki kot tudi prekluzivni procesni roki kot je tudi rok za vložitev zahteve za sodno varstvo. Rok za vložitev zahteve za sodno varstvo gre nedvoumno šteti za rok za uveljavitev pravice stranke v sodnem postopku, določen z zakonom.
URS člen 69. ZJC-B člen 19, 19/3. ZUreP-1 člen 92, 92/3, 93, 93/3. ZJC člen 2, 2/1. ZCes-1 člen 3, 3/1. Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest (1997) člen 6, 11, 17, 18.
kategorizirana lokalna cesta v zasebni lasti - javni interes za razlastitev - cestni promet - občinska cesta - javna pot - direkcija za ceste - druga ustrezna nepremičnina - test sorazmernosti
Pravilna uporaba meril za kategorizacijo javne ceste je v razlastitvenem postopku lahko predmet sodne presoje po tem, ko je bil izveden z Uredbo predpisan postopek in je Direkcija ugotovila, da so bila predpisana merila za kategorizacijo konkretne ceste uporabljena pravilno.
Zmotno je torej stališče Upravnega sodišča, da je v 19. členu ZJC-B vzpostavljena zakonska domneva, ki je izpolnjena, kolikor po kategorizirani poti poteka promet v skladu s kategorizacijo. Pomembno je, ali kategorizacija ceste ustreza merilom za tako kategorizacijo, tj. da ustreza predpisom, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Na ta način je namreč mogoče ugotoviti tudi, ali gre za površino, ki je splošnega pomena za promet.
To, da je na zasebnem zemljišču cesta že zgrajena, samo po sebi ne pomeni, da zemljišča v lasti države oziroma občine že iz tega razloga niso ustrezne za dosego istega cilja. Cilj razlastitve v postopku po 19. členu ZJC-B je namreč enak cilju razlastitev zaradi gradnje javne ceste. Poenostavitev razlastitvenega postopka, kot ga ureja navedena določba ZJC-B, pa ne spreminja in ne sme spreminjati osnovnih zahtev varstva pred prekomernim, v primerih iz tretjega odstavka 92. člena ZUreP-1 celo nepotrebnim poseganjem v lastninsko pravico. To pomeni, da ugotovitev (ne)obstoja druge ustrezne nepremičnine ne more biti odvisna od stanja že zgrajene ceste oziroma od dejstva, da na drugih nepremičninah ni ceste v enakem stanju. Še manj je lahko tako ugotovitev mogoče utemeljiti s stroški gradnje nove ceste. Drugačno stališče bi namreč pomenilo, da je lahko predhodno izveden poseg v zasebno lastnino z gradnjo in kategorizacijo ceste, podlaga za legalizacijo tega posega tudi v primerih, ko sicer razlastitev za gradnjo ceste ne bi bila dopustna iz razloga po tretjem odstavku 92. člena ZUreP-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00058433
ZUS-1 člen 23, 23/1, 28, 28/1.
predčasna razrešitev člana nadzornega sveta javnega zavoda RTV - vročitev upravnega akta - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - preuranjena tožba - pomanjkljiva obrazložitev
Odgovor na vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena torej je, da za tožbo v upravnem sporu zoper sklep, ki tožniku še ni bil vročen (upoštevaje določbe ZUS-1), niso izpolnjeni procesni pogoji za obravnavno in odločanje o njej.
V obravnavanem primeru iz same obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja na kakšen način oziroma če sploh je Upravno sodišče presojalo obstoj procesnih predpostavk za vodenje upravnega spora na podlagi vložene tožbe (med drugim tudi njene morebitne preuranjenosti) ter katere dejanske okoliščine je za ta namen upoštevalo. Posledično zaradi pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijane sodbe Vrhovno sodišče ne more dokončno presoditi, ali je bila tožba tožnikov vložena preuranjeno.
SPZ člen 208. OZ člen 312, 312/2. ZPP člen 324, 324/2.
pravni interes - časovne meje pravnomočnosti - posledice začetka stečajnega postopka - procesni ugovor pobota - učinek procesnega pobotanja - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarna cesija - zahtevek fiduciarja - ugoditev reviziji
Pobotanje ni učinkovalo glede dela vtoževane terjatve v znesku 6.877,24 EUR s pripadki.
Tožeča stranka je zahtevala, naj sodišče naloži toženi stranki, da cedirano terjatev v zavarovanje plača stranski intervenientki. To pomeni, da mora sodišče upoštevati, da zavarovana terjatev ob njeni zapadlosti ni bila plačana. Ko je tako, je glede vtoževane terjatve v znesku 6.877,24 EUR izpolnjen zakonski dejanski stan iz 208. člena SPZ.
pripor - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - dejansko izvajanje pripora - učinkovitost
Že iz jezikovne razlage navedene določbe oziroma konkretneje besedne zveze „če je obdolženec v priporu“ je razvidno, da je mogoče na predlog državnega tožilca pripor po vloženi obtožnici podaljšati le v primeru, če se pripor dejansko izvaja. Z drugimi besedami: pripor je po vloženi obtožnici mogoče podaljšati, če je ta efektiven, to pomeni, da se mora obdolženec nahajati v priporu. V skladu z razlagalnim argumentom a contrario to pomeni, da v skladu z določbo drugega odstavka 272. člena ZKP pripora po vloženi obtožnici ni mogoče podaljšati, če obdolženec ob vložitvi obtožnice ni v priporu.
pripor - odreditev pripora - beg obdolženca - priporni razlog begosumnosti - naknadna kontradiktornost
Vrhovno sodišče je že v sodbi XI Ips 60007/2011 z dne 10. 1. 2020 presodilo, da ko je obdolženec na begu oziroma če se skriva, sodišču ni dosegljiv, zato je zoper njega treba odrediti pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Obdolženec s skrivanjem povzroči nezmožnost vročitve tožilskega predloga za odreditev pripora, s čimer se posledično tudi odreče pravici do polne kontradiktornosti. Takšnemu stališču Vrhovnega sodišča je pritrdilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ki je presodilo, da je kontradiktornost pri odrejanju pripora zagotovljena z izvedbo naroka po 204.a členu ZKP v navzočnosti obeh strank (obdolženca in državnega tožilca) ter zagovornika. Predpostavka, da se takšen narok opravi, je odvzem prostosti obdolžencu in njegova privedba k preiskovalnemu sodniku. Kadar sodišče odreja pripor zoper obdolženca, ki se skriva ali je na begu, po naravi stvari narok v njegovi navzočnosti ni mogoč, obdolžencu pa praviloma tudi ni mogoče vročati sodnih pisanj. V takšnem primeru sodišče odredi pripor, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji, obdolžencu pa omogoči, da se izjavi takoj po prijetju.
Pravica obdolženca, ki je bil prijet na podlagi predhodno odrejenega pripora, do zaslišanja pred sodiščem, s katero se zagotavlja naknadna kontradiktornost, pa ne izhaja le iz določb 22. in 29. člena Ustave in 6. člena EKČP, temveč tudi iz izrecne določbe četrtega odstavka 202. člena ZKP, ki med drugim predvideva, da se sme obdolženec zoper sklep o priporu pritožiti na senat v 24 urah od ure, ko mu je bil izročen sklep o odreditvi pripora. Če je priprt prvič zaslišan po preteku tega roka, se lahko pritoži ob tem zaslišanju. Iz navedene zakonske določbe nedvoumno izhaja dolžnost sodišča, da obdolženca brez odlašanja zasliši v primeru, ko je bil zoper njega odrejen pripor, ne da bi sodišče pred tem opravilo kontradiktorni narok in ga zaslišalo, ko je pripor zoper njega realiziran in mu je vročen sklep o odreditvi pripora. ZKP v tem primeru obdolžencu daje celo posebno pravico do pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora, ki jo lahko udejani ob tem zaslišanju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00058890
URS člen 7, 7/1. KZ-1 člen 4, 6, 209, 209/1. ZVS člen 6, 6/2.
ločitev države od verskih skupnosti - avtonomija cerkve - suverenost držav - pristojnost rednih sodišč - sodno varstvo - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Svoboda verskih skupnosti je v okviru načela o ločitvi države in verskih skupnosti, tako omejena s suverenostjo države, da državni organi izvršujejo suvereno oblast in vse oblastne funkcije na celotnem ozemlju države, iz česar izhaja, da je državno pravo nad cerkvenim in da na slednjega, kolikor se ne nanaša na zadeve, ki so izključno verske narave ali sodijo v notranje zadeve verskih skupnosti, sodišče ni vezano. Tudi cerkveni zakoniti zastopniki so dolžni delovati v skladu z Ustavo RS in državnimi zakoni. To pa zajema tudi vodenje in razpolaganje s financami, kot tudi kazensko odgovornost članov cerkve.
Sodišče mora pri odrejanju pripora zoper mlajše polnoletnike še posebej skrbno presoditi pogoje za pripor. To je mogoče izpeljati že iz splošnega pravila, da je pripor dopustno vselej odrediti le v izjemnih primerih, če je to neogibno potrebno za uresničitev ciljev, ki se zasledujejo s tem omejevalnim ukrepom.
Plačilni nalog po 57. členu ZP-1 se izda samo, če prekršek ugotovi pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa sama (bodisi z osebno zaznavo ali z uporabo tehničnih sredstev bodisi z ugotovitvami na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju storitve prekrška). Navedeni zakonski kriterij v predmetni zadevi ni izpolnjen, saj je prekršek zaznala uslužbenka oškodovanega javnega podjetja A. d.o.o., pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa pa je relevantna dejstva v postopku o prekršku začela ugotavljati šele po podaji oškodovančevega predloga slabe tri mesece po storitvi prekrška.
Konkretno vodenje hitrega postopka o prekršku je odstopalo od zakonske ureditve v tem, da je bila storilcu takoj izdana pisna odločba z obrazložitvijo (namesto brez obrazložitve) in da je bil storilcu dan pravni pouk, da lahko vloži zahtevo za sodno varstvo (namesto da bi bil poučen, da mora najprej vložiti napoved za sodno varstvo). Nobene izmed teh kršitev ni mogoče opredeliti kot bistvene kršitve določb postopka o prekršku v smislu drugega odstavka 155. člena ZP-1.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Presoja, da je obsojenec s tem, ko je B. kot poroka zavezal za plačilo posojila oz. leasing obveznosti, ne da bi bila za to podlaga v poslovnem razmerju s prejemniki koristi, zlorabil položaj predsednika upravnega in glavnega izvršnega direktorja, je skladna z ustaljeno sodno prakso.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00059159
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6.. ZKP člen 10, 10/1, 371, 371/1, 371/1-10, 371/2, 385.. URS člen 29, 29-3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - uporaba milejšega zakona - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist - ne bis in idem - prepoved reformatio in peius - načelo enakega varstva pravic
Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je bila novela KZ-1G sprejeta zaradi spremenjenih družbenih razmer, množičnih migracij in zaradi interesa Republike Slovenije, da varuje svoje meje in notranje ozemlje in pravice odločanja o tem, kdo lahko vstopi na njeno ozemlje. Ne glede na zvišanje predpisane kazni pa je sodišču še vedno na voljo več institutov kazenskega materialnega prava, ki mu omogočajo ustrezno individualizacijo kazni, in sicer velik razpon predpisane kazni v šestem odstavku 308. člena KZ-1 (od treh do petnajstih let zapora), možnost omilitve kazni pod mejo, ki je predpisana z zakonom, ali uporaba milejše vrsti kazni (50. člen KZ-1) ter posebne meje omilitve kazni zapora v primeru priznanja krivde po obtožbi oziroma v sporazumu o priznanju krivde (drugi odstavek 51. člena KZ-1).
DZ člen 82. ZZZDR člen 56. SPZ člen 59, 59/1. ZPP člen 212, 380.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje - premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - plačilo skupnih dolgov - odplačilo kredita po razpadu ekonomske skupnosti - samostojni podjetnik - dohodek iz opravljanja dejavnosti - plodovi - trditveno in dokazno breme - posebno premoženje zakonca - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Dopuščeno revizijsko vprašanje je po svoji naravi materialnopravno, saj naslavlja izrazito stvarnopravno in družinskopravno dilemo, ali je v okoliščinah konkretnega primera dohodek iz poslovne dejavnosti skupno premoženje, ali pa posebno premoženje zakonca (samostojnega podjetnika), ki ga je ustvaril. Ključnega pomena za odgovor na revizijsko vprašanje je opredelitev civilnih plodov.
Drugače kot naravni plod, ki je neposredni in naravni (biološki ali fizikalni) proizvod matične stvari, je civilni plod premoženjski donos, pri katerem naravno (biološko ali fizikalno) donosnost predmeta nadomešča pravno razmerje, katerega predmet je plodonosna entiteta (stvarna, kot je premičnina ali nepremičnina, ali idealna, kot je pravica), in katerega neposredna pravna posledica je redno in vnaprej določeno dajanje premoženjske koristi, generičnega donosa, praviloma denarja. Donos, kot pravilno poudarja revident, je tu "brez nekega posebnega delovnega vložka ne le lastnika stvari (najemodajalca, posojilodajalca), temveč tudi imetnika (uporabnika) stvari (najemnika, posojilojemalca)". V nadaljevanju bo pojasnjeno, da je prav ta okoliščina, namreč vložek dela, in še toliko bolj, ko gre za razmerja med (nekdanjima) zakoncema, ključnega pomena za presojo pripadnosti novo nastale premoženjske koristi, oziroma, kakšna oblika lastnine je v kombinaciji lastnine in vloženega dela nastala na novi stvari.
Dohodek iz podjetniške dejavnosti (predelava plastičnih mas) ni plod opravljanja te dejavnosti ter pri njej uporabljenih proizvodnih strojev in poslovnih nepremičnin. To bi bil le v primeru, če bi bil predmet podjetniške dejavnosti oddajanje stvari skupnega premoženja (proizvodnih strojev in poslovnih nepremičnin) v najem ali v kakšno drugo dohodek prinašajoče pravno razmerje. In tudi če bi bilo takó (pa toženka tega ne zatrjuje), bi moralo sodišče v duhu sodbe in sklepa št. II Ips 291/2008 tehtati med temeljnim pravilom iz prvega odstavka 59. čl. SPZ, oziroma, ker gre za civilne plodove, pravilom, da le-ti z zapadlostjo pripadejo upravičencu iz plodonosnega pravnega razmerja, in načelom primarnosti delovno ustvarjalnih prispevkov, ki preveva družinsko stvarno pravo.
Vprašanje procesne pravilnosti odločitve, da je dohodek iz poslovne dejavnosti, ki jo je tožnik opravljal po prenehanju zakonske zveze, in v okviru katere je tožnik uporabljal (tudi) skupne stvari, skupno premoženje, bi bilo upoštevno le z vidika zadostne substanciranosti tožnikovih trditev, da je poleg skupnega premoženja (delovnih strojev in poslovnih nepremičnin) v pridobivanje dohodka vložil tudi lastno delo. Vendar ker toženka glede ugovora nenastale pravice ni zadostila trditvenemu bremenu, da ga podpre s trditvami, ki konstituirajo civilni plod, vključno s plodonosnim pravnim razmerjem, nosilno predpostavko pridobivanja civilnih plodov, se tožnikovo trditveno breme niti ni aktualiziralo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00058874
URS člen 2, 22, 23, 25, 26, 120, 120/2, 120/3, 125, 153, 158, 160. ZUstS člen 51, 55a, 55b. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-15.
pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - protipravno ravnanje sodišča - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - dolžnost oškodovanca - izčrpanje pravnih sredstev - vložitev ustavne pritožbe - subsidiarnost odškodninskega varstva - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Tožnica je bila v spornem primeru, ko zatrjuje odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave RS zaradi sodniške napake, zoper odločitev sodišča, ki ji očita protipravnost zaradi kršitve z ustavo varovane človekove pravice, upoštevajoč okoliščine obravnavane zadeve, dolžna vložiti tudi ustavno pritožbo, da bi se izognila učinku prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo.
surovo ravnanje - zanemarjanje mladoletne osebe ali surovo ravnanje - zakonski znaki kaznivega dejanja
Obsojenec, ki je s ponavljajočim, dlje časa trajajočim fizičnim nasiljem nad sinom, ko ga je v primeru, ko ni naredil, kar mu je naročil, vsaj trikrat s pestjo boksnil v trebuj, ga vsaj trikrat na teden vlekel za ušesa in lase ter ga klofutal, kršil obveznosti skrbi in vzgoje ter grobo posegel v njegovo telesno in duševno celovitost ter mu povzročil bolečine ter s tem pri oškodovancu povzročil stisko, strah, bolečine in posledično odklanjanje stikov z očetom, izpolnil vse zakonske znake kvalificiranega kaznivega dejanja zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje po drugem odstavku 192. člena KZ-1.
posebno huda telesna poškodba - naklep - prepovedana posledica
Zahteva nima prav, ko navaja, da je v pravnomočni sodbi umanjkala obrazložitev, ki zadeva zavestno in voljno sestavino obsojenčevega naklepa, da oškodovancu povzroči posebno hudo telesno poškodbo. V konkretnem primeru gre za položaj, ko je treba obsojenčev odnos do prepovedane posledice presojati v skladu s pravili, ki veljajo za tako imenovani dolus generalis. Pri telesnih poškodbah velja, da se ne dajo vnaprej odmeriti in se zato šteje, da je storilec, ki je zavestno in voljno napadel drugega, imel v naklepu tudi poškodbo, ki jo je z napadom dejansko povzročil. Tako pravilo velja tudi za temeljno obliko posebno hude telesne poškodbe.
zahteva za varstvo zakonitosti - primernost sankcije - odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni
Ob uveljavljenem stališču, da izpodbijanje primernosti izbire in odmere kazenske sankcije, s katero sodišče odloči v sodbi, z zahtevo ni dovoljeno, mora ostati še toliko manj dopustno izpodbijanje primernosti odločitve o alternativnem načinu izvrševanja kazni zapora po pravnomočno končanem kazenskem postopku, ki je temu analogen postopek.