upravičenci do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje državnega organa oziroma predstavnikov oblasti - napoved arondacije
V tej zadevi je bistvena ugotovitev, da je bila omenjena pogodba sklenjena namesto arondacije po tedaj veljavnem Temeljnem zakonu o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Ur.l. FLRJ št. 43/59 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami) in da V. O. ni dobil ustreznih nadomestnih zemljišč, temveč kupnino v denarju, ki ni dosegla 30 odstotkov vrednosti zemljišč. Arondacija po navedenem zakonu brez nadomestila v naravi je po 29.tč. 3. čl. ZDen razlog, zaradi katerega lahko upravičenec uveljavlja denacionalizacijo brez kakšnih nadaljnjih pogojev. Če torej V. O. ne bi sklenil navedene pogodbe, bi bile iste nepremičnine podržavljene z arondacijo. Zato napoved arondacije pomeni grožnjo v smislu 5.čl. ZDen, čeprav je bila to grožnja s postopkom, ki je bil v skladu s tedanjimi predpisi.
ZDP (1991) člen 5, 5/1.ZOR člen 262, 266, 266/1, 600 - 629.
pogodba o delu - učinki obveznosti - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - obseg odškodnine - povračilo navadne škode in izgubljenega dobička - valuta denarne obveznosti (valutna klavzula) - določitev deviznega tečaja
Načeloma ima upnik pravico do izbire tečaja, kadar ta med strankama ni dogovorjen (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije - Poročilo II/95 str. 9). Ker tožeča stranka kot upnik ni izkoristila te možnosti in je postavila tožbeni zahtevek, v katerem ni opredelila, po katerem tečaju zahteva izpolnitev, bo pri izpolnitvi tečaj izbrala tožena stranka, pri čemer bo izpolnitev pravilna tudi, če si bo izbrala zanjo ugodnejši tečaj.
Glede na ugotovitve izpodbijane sodbe, da je tožnik toženca razžalil in ga s tem izzval, da pa je toženec reagiral nesorazmerno, ko je z udarcem z lopato tožniku zlomil dve rebri, sta deleža sokrivde vsake od strank ugotovljena pravilno. Spor je izzval tožnik, vendar le na besedni ravni. Toženčev odziv je bil prekomeren in neupravičen. Zato je njegov del krivde daleč večji, to je 80 %, med tem ko je tožnikov delež krivde 20 %.
revizija - dovoljenost revizije - nova dejstva in novi dokazi v zvezi z revizijskim razlogom bistvene kršitve določb pravdnega postopka - pritožba zoper sodbo - pravočasna pritožba
Tožeča stranka v reviziji navaja, da je pritožbo vložila petnajsti dan po prejemu, torej pravočasno. V zvezi s tem navaja, da je pritožbo vložila že 23.12.1997 ter prilaga kot dokaz potrdilo sodišča na svoji kopiji pritožbe. Sklicuje se torej na novo dejstvo in nov dokaz, kar je na revizijski stopnji izjemoma dovoljeno samo v zvezi uveljavljanjem bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (387.čl. ZPP).