Z navajanjem okoliščin o civilni škodi tožnika lahko uveljavljata pravice v okviru zasebnega prava, katerih varstvo se uveljavlja v civilnih sodnih postopkih, interesa za vstop v inšpekcijski postopek pa z njimi ne moreta utemeljevati, saj ne gre za pravice ali pravne koristi iz javnega prava, ki bi se varovale v okviru gradbenih inšpekcijskih postopkov oziroma ki bi bile z gradbenim inšpekcijskim ukrepom prizadete.
V obravnavani denacionalizacijski zadevi je upravni organ ugotovil, da je bila pravica uporabe z dedovanjem prenešena na A.A. in B.B.. Zato je zanju pravilno ugotavljal pogoje, ki so za priznanje statusa denacionalizacijskega upravičenca določeni v ZDen. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, pa tožnica v upravnem postopku ni niti navajala in niti dokazovala okoliščin o tem, da navedena pridobitelja pravice uporabe nista denacionalizacijskega upravičenca, ker premoženje ni bilo odvzeto iz posesti njima, pač pa bivši lastnici oziroma drugi osebi, ki bi po določbah ZDen status denacionalizacijskega upravičenca lahko uveljavljala.
Tožeča stranka je v relevantnem času bila še otrok in ne more biti sporno, da otrokom v starosti enega ali dveh let ni mogoče priznati svobodne volje v smislu (ne)lojalnih ravnanj, kar pomeni, da se niso mogli s svojim ravnanjem pregrešiti zoper državljanske dolžnosti, ker teh niso imeli, niti niso mogli ravnati proti narodnim in državnim koristim FLRJ. V takih primerih pa je sodišče že zavzelo stališče, da vsebina in namen določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž pridobita pravni pomen posredno, preko ugotavljanja državljanstva za prednike, konkretno za očeta. Pri otroku, ki nima lastne volje, da bi lahko izražal stališča (npr. do okupatorja ipd.), ne gre za problem dokazovanja (ne)lojalnosti, ampak za (ne)lojalnost staršev, ki se izraža v njihovem državljanstvu.
ZSS člen 4, 24, 29, 29/1, 29/2, 32. URS člen 3, 3/2, 15, 23, 125. ZUP člen 4, 254, 254/2.
ocena sodniške službe - sodniška služba - sodstvo - pravica sodnika do plače - polje proste presoje
Predhodno opravljanje sodniške funkcije na okrajnem sodišču ali katerem koli drugem sodišču ni mogoče šteti za (posebno) strokovno dejavnost v pravni stroki v smislu 2. točke 1. odstavka 29. člena ZSS v zvezi z izdelavo ocene sodniške službe. Zakonodajalec sicer res ni postavil kakršne koli hierarhije med kriteriji iz 29. člena ZSS. Vendar pa je sodišče v upravnih sporih že večkrat zavzelo stališče, da je glede na naravo upravne ali javnopravne stvari, kadar gre na primer za strokovne odločitve tehnične ali pravno-politične narave ali gre za odločitve na področju ekonomske in kulturne politike, sodna presoja zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in se ne spušča v strogo presojo uporabe v zakonu postavljenih materialnih kriterijev, ampak v takih primerih uporablja test t.i. očitne (ne)razumnosti. Delež vloženih pritožb je ob upoštevanju vrste (strukture) zadev povsem razumno šteti kot enega izmed pokazateljev dosežene stopnje pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, pa tudi sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj, poleg pokazatelja, ki izhaja iz statistike sodnih odločitev v pritožbenih postopkih. To merilo je predvidel tudi zakonodajalec v določilu 3. točke 1. odstavka 29. člena ZSS. Ugotavljanje sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj v postopkih s pravnimi sredstvi zajema tudi ugotavljanje, ali so pravna sredstva vložena ali ne.
ZUZIO člen 32, 35, 32, 35. ZGD člen 569, 569. ZPPSL člen 2, 2/3, 2, 2/3.
invalidsko podjetje - odvzem statusa invalidskega podjetja
Po presoji sodišča dejstvo, da tožeča stranka v letu 2003 ni zaposlovala nobenega delavca in torej celo poslovno leto ni izpolnjevala predpisanega deleža invalidnih oseb v invalidskih podjetjih, v konkretni zadevi ne predstavlja razloga za (naknadno) izdajo izpodbijane odločbe, saj je bilo prenehanje delovnega razmerja delavcem tožeče stranke posledica stečajnega postopka. Vendar pa je tožeča stranka v času izdaje izpodbijane odločbe ponovno imela zaposlen predpisani minimalni delež invalidnih oseb in je torej ta pogoj izpolnjevala.
sodelavci - stranka v postopku - opravljanje javnega pooblastila - zdravstveni delavci
V skladu s Seznamom poklicev v zdravstveni dejavnosti in Seznamom izvajalcev posameznih poklicev oziroma s posameznih področij, ki morajo biti vpisani v register in imeti veljavno licenco, poklic logoped ni razvrščen med zdravstvene delavce, niti izvajalci v tem poklicu za opravljanje dela ne potrebujejo licence. Društvo AAA zato nima statusa zbornice oziroma strokovnega združenja v smislu 87. člena ZZDej. Glede na to tudi ni aktivno legitimirano za vložitev pobude iz 87.d člena ZZDej za podelitev opravljanja javnega pooblastila iz 87.c člena istega zakona. Opredeljevanje poklicev v okviru izvajanja zdravstvene dejavnosti na zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce na podlagi 62. člena ZZDej sodi v pristojnost ministra za zdravje, ki o tem odloči s podzakonskim predpisom in torej ne gre za upravno stvar.
ZUP člen 67, 67. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost člen 12, 12.
obratovalni čas gostinskega obrata - gostinstvo
Glede na to, da je pritožnik priglasil redni in podaljšani obratovalni čas na obrazcu, ki ga je navedeni Pravilnik določil v noveli, Uradni list, št. 107/00, in da so v obrazcu vsi podatki, ki so bili za odločitev organa prve stopnje potrebni, ni jasno, kam meri tožba z ugovorom, da bi moral upravni organ prve stopnje tožnika pozvati, da vlogo ustrezno dopolni.
carinska deklaracija - carinska vrednost blaga - carina
CZ carinskim organom ne daje podlage za naložitev obveznosti vložitve nove ECL v isti zadevi, kot tudi ne za sprejem nove ECL, če jo predloži (v lastnem interesu) deklarant sam. Procesna situacija, na katero opozarjata tožeči stranki, je po navedenem posledica neupravičene predložitve in neutemeljenega sprejema in potrditve nove ECL v isti zadevi. Ker pri svoji odločitvi prvostopni organ ni upošteval v isti zadevi napačno in v korist tožeče stranke sprejete nove carinske deklaracije, izpolnjene skladno z ugotovitvami preveritve kot podlage za obračun uvoznih dajatev ter sprostitev vozila v prost promet, ki po določbi 2. odstavka 155. člena CZ predstavlja izvršilni naslov, je tožena stranka utemeljeno in v korist tožečih strank v 1. točki izreka izpodbijane odločbe s spremembo prvostopne odločbe odpravila dvojnost izvršilnih naslovov tako, da je z določitvijo roka za plačilo z odločbo ugotovljenega carinskega dolga skladno s 5. odstavkom 153. člena CZ tudi obveznost plačila z odločbo ugotovljenega dolga vezala na carinsko deklaracijo.
ZZD člen 76, 76. URS člen 125, 157, 125, 157, 125, 157, 125, 157. ZZVZZ člen 77, 77. ZUS člen 1, 34, 34/1, 1, 34, 34/1.
nadzor nad izvajanjem zdravstvenih storitev - dokončen posamični akt - upravni akt - zdravstvena dejavnost - zdravstvene storitve
Iz sodne prakse VS RS izhaja, da tožena stranka s končnim zapisom odloči o pripombah in ugovorih nadzorovanega pogodbenega partnerja zoper zapisnik o ugotovitvah tožene stranke. Končni zapis, zoper katerega ni bila vložena zahteva za sodno varstvo, postane dokončen in predstavlja osnovo za izrek ukrepov nadzora. Končni zapis je zato dokončen posamični akt, ki ga izda tožena stranka kot nosilka javnega pooblastila in o zakonitosti takšnega akta ima stranka sodno varstvo v upravnem sporu na podlagi 1. člena ZUS.
Za odločitev o tem, ali se tožniku odmeri davek na promet nepremičnin, je odločujoča okoliščina, ali je bil plačan DDV. Do takšnega zaključka pripelje že jezikovna razlaga zakonskega besedila, obenem pa je takšna razlaga tudi logična, in to z vidika obeh davčnih predpisov, saj preprečuje, da bi se o istem vprašanju (zavezanost za DDV) odločalo dvakrat v dveh različnih davčnih postopkih.
Postopek na podlagi 1. odstavka 175.a člena CZ je tudi po presoji sodišča specifičen, saj ne gre za običajno carinjenje, v katerem carinski organi glede carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga ne morejo postopati v skladu z načelom nediskriminatornosti (44. člen CZ), pač pa gre za odkup blaga, ki je odvzeto zaradi storitve prekrška. Zakon zahteva, da storilec prekrška oziroma lastnik blaga, za katerega ni nujno, da je bil pri carinskem prekršku sploh udeležen, carinsko blago ponovno odkupi od carinskega organa in ga sprosti v prost promet, zato prosilcu ne daje možnosti, da bi izbiral med vsemi carinsko dovoljenimi rabami oziroma uporabami v skladu z načelom nediskriminatornosti, ampak zahteva, da se izvede točno določen postopek sprostitve v prost promet.
davčno priznan odhodek - popravek vrednosti terjatve - davek od dobička pravnih oseb
Na podlagi določb Slovenskih računovodskih standardov, predvsem SRS 5, je po presoji sodišča tudi utemeljenost oblikovanja popravka vrednosti terjatev, ki je pogoj za davčno priznanje na tej podlagi vračunanih stroškov poslovanja, treba dokazati z listinami, ki dvomljivost ali spornost terjatev (verjetno) izkazujejo. SRS/93, drugače kot SRS/2001 (18.55), domneve, po kateri je dvom o plačilu obresti utemeljen, dokler ni plačana glavnica, niso določali. Stališče tožene stranke, da je bilo oblikovanje popravkov vrednosti terjatev iz naslova obračunanih obresti po relevantnih določbah SRS vezano na listinsko utemeljitev, je zato pravilno.
Za prevedbo nazivov po določbi 194. člena ZJU je edini kriterij višina izhodiščnega količnika delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede pred opravljeno prevedbo. Na pravilnost odločitve o prevedbi naziva po 194. členu ZJU zato ne morejo vplivati navedbe o različnih opisih del in nalog po Uredbi glede na naziv, ki ga je tožeča stranka dosegla pred prevedbo naziva po ZJU in po njej, kakor tudi ne okoliščine glede izobrazbe, posebnih pogojev dela oziroma okoliščine zaradi katerih je bila pred prevedbo upravičena do 60% dodatka na izhodiščni količnik.
Pri presoji, ali gre v obravnavanem primeru za finančni ali poslovni leasing, je potrebno skrbno pretehtati predvsem določbe pogodbe o skupnih družbah, ki je bila sklenjena med AAA in tožnikom (v prvostopni odločbi uporabljen izraz Joint Venture pogodba - JVP). Iz vsebine člena 5.4. te pogodbe je jasno, da gre pri zemljiščih in zgradbah za poslovni najem. Tak zaključek izhaja predvsem iz časa trajanja najema, največ štiri leta, in letne najemnine, določene v višini 7 % vrednosti nepremičnine. Skupna vsota najemnin ob predpostavki, da bi najemno razmerje trajalo štiri leta znaša 28 % vrednosti nepremičnine, kar kaže na to, da je uporabnik nepremičnine dejansko plačeval le njeno uporabo, ne pa tudi odplačeval samo vrednost v najem dane stvari, kot je to za finančni najem, kar je bilo pojasnjeno zgoraj, potrebno. To dejstvo izrecno priznava tudi tožnik sam, ko v tožbi zatrjuje, da se nakupna oziroma prodajna vrednost nepremičnine celotno dobo najema ni odplačevala, kar pa je pomembna značilnost finančnega najema, saj je ob koncu trajanja najema v najem dana stvar skoraj v celoti poplačana. Zato v obravnavani zadevi že iz tega razloga ne gre za finančni najem.
Po ugotovitvi, da so podatki v sporni carinski deklaraciji usklajeni s podatki iz listin, ki so bili deklaraciji priloženi v času njenega sprejema, in da je bilo blago ocarinjeno in prepuščeno deklarantu dne 14. 9. 2001, ni podlage za spremembo podatkov o vrednosti in količini blaga, sproščenega v prost promet po sporni carinski deklaraciji, in s tem za delni odpust carinskega dolga.
URS člen 22, 22. CZ člen 154, 154/1. ZUP člen 189/2, 9, 154, 189, 189/2, 9, 154, 189.
ustna obravnava - carina - uvrstitev blaga po nomenklaturi carinske tarife - načelo zaslišanja stranke
Z ustno obravnavo se sicer res najustrezneje uresničuje načelo zaslišanja stranke iz 9. člena tega zakona, vendar kršitev pravila o obveznosti ustne obravnave sama po sebi v zakonu ni opredeljena kot bistvena kršitev pravil postopka. Če stranki ni bila dana možnost udeležbe, bodisi da v postopek sploh ni bila vključena, bodisi da ni imela možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre za kršitev načela zaslišanja strank, ki obenem predstavlja tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic, vendar v obravnavani zadevi za takšen položaj ne gre. Generalni carinski urad po samem zakonu opravlja naloge, za katere je potrebno strokovno znanje, torej ima zaradi razpolaganja s specialnimi znanji zakonsko pooblastilo za dajanje strokovnih mnenj. To ne pomeni, da stranka nima pravice predložiti izsledkov svojega izvedenca oziroma predlagati izvedbe dokaza z izvedencem, vendar uradna oseba, ki vodi postopek, odloči o tem, ali je določeno dejstvo treba ugotoviti z izvedencem.
ZDRS člen 13, 13/1, 13/2, 28. URS 3, 22, 125. ZS 3, 11. ZUP člen 214, 214/1.
obrazložitev odločbe - načelo zakonitosti
Iz ZDRS izhaja, da mnenje pristojnega urada in ugotovitev Vlade RS o obstoju znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih in podobnih razlogov ni pravno nevezano, ampak mora biti strankam vnaprej znano in v splošnem predpisu Vlade določeno. Vlada RS je sprejela Uredbo o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo, vendar so s tem predpisom določena le merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz 3., 4. in 8. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS, ne pa tudi za ugotavljanje pogojev iz 13. člena ZDRS. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da je tožena stranka izpodbijano odločbo oprla na mnenje pristojnega urada in ugotovitev Vlade RS, ki bi bila oprta na predpisana merila v smislu 28. člena ZDRS. Tudi v registru pravnih predpisov Republike Slovenije ni akta Vlade RS, ki bi določal merila iz 28. člena ZDRS za odločanje o državljanstvu po 13. členu ZDRS.
URS člen 156, 156, 156, 156. ZUS člen 60/1-3, 60, 60/1, 60/1-2, 25, 25/3, 25/3-3, 60/1-3, 60, 60/1, 60/1-2, 25, 25/3, 25/3-3. ZAzil člen 41, 41/1, 45b, 41, 41/1, 45b. ZUP člen 179, 179.
uradna evidenca - načelo zaslišanja stranke - azil - samovoljna zapustitev azilnega doma
Če prosilec za azil poda ponovno prošnjo za azil neposredno v Azilnem domu, pred tem pa je nastanjen na zasebnem naslovu, in ob ponovni prošnji za azil izrazi tudi prošnjo, da mu pristojni organ dovoli nadaljnjo nastanitev na zasebnem naslovu, ne gre za samovoljno zapustitev Azilnega doma v smislu 42. člena ZAzil. Tožena stranka je vedela, kje so nastanjeni tožniki, ker so jo ti o tem obvestili, a je menila, da je podana domneva o umiku prošnje za azil, ker naj bi tožniki samovoljno zapustili Azilni dom, saj so to storili brez potrebne odobritve. To pomeni, da je tožena stranka storila bistveno kršitev določb postopka, ker ni dala tožnikom možnosti, da se izrečejo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Poleg tega sodišče ugotavlja, ob upoštevanju stališča Vrhovnega sodišča, da sta za uradno evidenco v smislu 179. člena ZUP potrebna podpis in žig na listini, ki izkazuje predmetno dejstvo, in da mora iz uradne evidence izhajati odsotnost prosilca za azil v trajanju treh dni (I Up 298/06 z dne 8. 3. 2006), da se tožena stranka v izpodbijani odločbi ne opira na uradno evidenco, iz katere bi izhajala odsotnost tožnikov v trajanju treh dni.
nadomestilo za denacionalizirano stanovanje - upravičenec do sredstev - denacionalizacija
V skladu z določbo 2. odstavka 148. člena Stanovanjskega zakona/91 ima aktivno legitimacijo upravičenca za prejem nadomestila za nacionalizacijsko stanovanje najemnik, ki bi imel pravico do odkupa stanovanja.
ZUJIK člen 87, 87. Uredba o samozaposlenih v kulturi člen 2, 2/1, 3, 2, 2/1, 3.
vpis v razvid samozaposlenih v kulturi - samozaposleni v kulturi
Tožena stranka na mnenje strokovne komisije ni vezana. To jasno izhaja iz določbe 87. člena ZUJIK. Razlogi za odločitev pa konkretno tudi ne izhajajo iz mnenja komisije, z vsebino katerega je bila tožeča stranka v postopku pred izdajo odločbe seznanjena z možnostjo, da se o njem izjavi in vlogo dopolni z dodatno dokumentacijo, in na katero se v obrazložitvi odločbe sklicuje tožena stranka.