Dejstvo je, da je listina, ki je podlaga za odbitek vstopnega DDV, račun, katerega vsebino taksativno določa 34. člen ZDDV; v obravnavanem primeru, ko gre za situacijo, da se je davčni zavezanec odločil za odbitek vstopnega DDV kot davčnega preostanka, pa je bil zavezan k temu, da na izstavljenem računu ne izkaže podatkov iz 6. točke 1. odstavka 34. člena ZDDV.
preferencialna carinska stopnja - naknaden obračun carinskega dolga - potrdilo o poreklu - carina
Tožena stranka je kot razlog za naknaden obračun carinskega dolga navedla, da za preferencialno obravnavanje navedenega blaga tožnik ni predložil popolnih in ustreznih dokazil v smislu 13. člena Odloka. Sodišče po pregledu teh listin ni našlo bistvenih pomanjkljivosti, ugotavlja pa, da so listine različne, a se je tožena stranka do vseh opredelila enako in ni navedla, katere so tiste pomanjkljivosti, ki dejansko kažejo na to, da pošiljka oz. blago ni izpolnjevala pogoja neposrednega prevoza po 13. členu Odloka. Kolikor je razlog za nedovoljeno preferencialno obravnavanje spornega blaga najti le v nepredložitvi popolnih oz. ustreznih potrdil o neposredni pošiljki (neposrednem prevozu) blaga preko Hrvaške kot države tranzita in skladiščenja, je v tem delu ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka (146. člen ZUP). Po 13. členu Odloka se preferencialno obravnavanje, predvideno s sporazumom, uporablja samo izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega Odloka in pogoje glede neposrednega prevoza. Gre torej za kumulativno izpolnjevanje pogojev, kar pomeni tako pogojev glede porekla kot neposrednega prevoza. Tožena stranka bo v ponovnem postopku morala dvom v dokazila o poreklu obrazložiti in pojasniti svoje stališče, v kolikor izjave na računih oceni za neveljavne.
upravna izvršba - razlogi za odločitev - denarna kazen
Denarna kazen pa se v tem (izvršilnem) postopku naloži s sklepom - najprej s sklepom o dovolitvi izvršbe in kasneje, če je to potrebno, z nadaljnjimi sklepi, s katerimi se določi (nov) rok in določi (nova) zagrožena denarna kazen. Zagrožena denarna kazen se po določbah ZUP izterja takoj, kar pomeni, da se izterja že na podlagi sklepa, s katerim je bila zagrožena in je torej ta sklep, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, podlaga in s tem izvršilni naslov za prisilno izterjavo.
ZVis člen 70. Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov člen 12.
študent - podaljšanje bivanja v študentskem domu
Sodišče meni, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica v času odločanja prvostopnega organa ni imela statusa študenta, da pa bi ga v skladu z 12. členom v zvezi z 22. členom Pravilnika o subvencioniranju morala imeti, da bi izpolnjevala pogoje za podaljšanje bivanja v študentskem domu za leto 2005/2006.
tehnične zahteve za proizvod - ukrep tržnega inšpektorja
Sodišče meni, da tožeča stranka ni navedla ničesar, kar bi omajalo ugotovitev, ki izhaja iz Poročila Laboratorija TCL, da se gumb na aparatu pregreva bolj kot je dovoljeno s tehničnim predpisom oziroma ustreznim SIST EN standardom, na kateri temelji odločitev tržnega inšpektorja.
ZKP člen 19, 19/2, 19, 19/2. ZUP člen 148, 148/1, 148, 148/1. ZZasV člen 36/2, 20, 36, 36/1, 36/2, 20, 36, 36/1.
zasebno varovanje - predhodno vprašanje - upravni postopek
Za odločanje o obstoju zadržka javnega reda po 1. odstavku 36. člena ZZasV so torej pomembna le kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. V tem pogledu pozna slovenska kazenska zakonodaja le dve vrsti kaznivih dejanj: kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo. Formalno razlikovanje med obema vrstama kaznivih dejanj opredeljuje 2. odstavek 19. člena Zakona o kazenskem postopku, ki določa, da je za dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, upravičeni tožilec državni tožilec, za dejanja, za katera se storilec preganja na zasebno tožbo, pa zasebni tožilec.
ZVrt člen 32, 32/1, 32, 32/1. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih člen 12, 12.
plačilo staršev za program v vrtcu - vrtec
Glede na določbo 1. in 2. odstavka 12. člena Pravilnika, kakor tudi glede na siceršnjo ureditev postopka in načina odmere plačil za vrtec, pomena "spremembe virov dohodka" ni mogoče razlagati zgolj kot spremembo naslova vira, iz katerega starša prejemata dohodke oziroma plačo, kot je razumeti toženkino razlago, temveč se obravnavano besedilo 1. odstavka 12. člena Pravilnika po mnenju sodišča nanaša na vsako spremembo vira, torej tudi na spremembo višine dohodka - plače, ne glede na to ali se naslov vira spremeni ali ne.
ZUP (1986) člen 183, 185, 183, 185. ZDen člen 44, 44/5, 44, 44/5. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 5, 5.
denacionalizacija - odškodnina za podržavljeno premoženje - izvedenec
Vrednost neto aktive se lahko dokazuje z dokaznimi sredstvi v skladu z Navodilom o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oz. premoženja. Zaradi ugotovitve vrednosti podržavljenega podjetja je sicer upravni organ v postopku na prvi stopnji postavil izvedenca, vendar je tudi zavezana stranka, ki je ugovarjala cenitvi postavljenega izvedenca, kot dokaz predložila cenitev, ki jo je izdelal stalni sodni izvedenec in cenilec strojne stroke. Imenovani torej razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem, zato njegova cenitev predstavlja izvedeniško mnenje, ki ga je mogoče uporabiti kot dokaz, ne glede na to, da ga upravni organ ni izrecno postavil za izvedenca v postopku.
Za odločitev je bistvena okoliščina, ali je tožniku kot vozniku v obravnavani situaciji možno očitati takšno ravnanje, da bi se lahko izključila njegova (solidarna) odgovornost za plačilo carinskega dolga.
pravica razpolaganja na novozgrajenem objektu - odbitek vstopnega DDV - promet nepremičnin - novo zgrajeni objekt - DDV
Sporno je, ali je tožnik upravičen do odbitka vstopnega DDV po 40. členu ZDDV iz naslova nakupa nepremičnine oziroma ali gre za izročitev novozgrajenih objektov kot obdavčljivega promet blaga. Promet blaga pomeni prenos lastninske pravice na opredmetenih stvareh (4. člen ZDDV). Za obdavčljiv promet blaga se je po 4. točki 2. odstavka 4. člena ZDDV štela tudi izročitev novozgrajenih objektov ter prenos stvarnih pravic in deležev na nepremičninah, ki dajejo imetniku lastninsko pravico oz. pravico posesti na nepremičnini ali delu nepremičnine. Prvi prenos lastninske pravice oz. pravice razpolaganja na novozgrajenih objektih pa ne sodi med druge oprostitve DDV po 2. odstavku 27. člena ZDDV, po katerem je plačila DDV sicer oproščen (ves ostali) promet nepremičnin. Pravica do vstopnega DDV je v obravnavanem primeru odvisna od opredelitve predmeta obdavčitve, to pa je iskati v predmetu kupoprodajne pogodbe. V obravnavanem primeru pri prometu z nepremičnino tudi po mnenju sodišča ni izkazano, da gre za novozgrajeni objekt, temveč gre za oproščen promet DDV po 2. točki 27. člena ZDDV. Glede na navedeno bi tožnik (pred)račune z obračunanim DDV moral zavrniti.
Tožena stranka mora upoštevati, da je na pravnomočno odločbo pristojnega upravnega organa vezana, dokler ta obstoji oziroma dokler v celoti velja za takšno. To pravilo velja, kolikor odločba ni v celoti ali delno izrečena za nično. Za nično pa jo lahko izreče samo organ, ki jo je izdal oziroma organ druge stopnje, v tem primeru Ministrstvo za notranje zadeve RS. Vprašanja ničnosti ne more reševati (niti posredno) denacionalizacijski organ sam, saj gre za uporabo izrednega pravnega sredstva in ne za predhodno vprašanje v smislu 144. in naslednjih členov ZUP/86.
Kritična presoja dejstva, kdaj je prevod avtorsko delo, kdaj pa ne, mora obstajati ne glede na to, da so pri posameznih prevodih avtorskih del ustvarjalne možnosti že v osnovi omejene. V kolikor so omejene do te stopnje, da jih dejansko sploh ni, opravljeno delo kriterija individualnosti ne izpolnjuje. Skladno z zakonom ni vsak prevod dela avtorsko delo, pri čemer zakon, kadar navaja, kaj (zlasti) velja za avtorsko delo, samo primeroma našteva vrste dela, ki lahko pridejo v poštev za opredelitev kot avtorska, v kolikor izpolnjujejo kriterije iz 5. člena zakona.
prisilna izterjava - zastaranje izterjave davka - dolg - odmera davka od dohodkov iz dejavnosti
Postopek izvršbe je v danem primeru, ne glede na to, da se je začel zoper sedaj že izbrisano družbo in nadaljeval zoper njenega aktivnega družbenika, enoten postopek.
Predlagatelja obnove nista dokazala, da bi morala biti v postopku denacionalizacije vključena kot upravičenca, niti zavezanca, niti, da sta fizični osebi, ki imata za varstvo svojih pravic in pravnih koristi pravico udeleževati se postopka, saj se z denacionalizacijsko odločbo ni odločalo o premoženju, ki bi moralo biti vrnjeno njima, niti ne o premoženju, za katerega bi v postopku izkazala, da je njuna last. Tako jima tudi v obravnavanem upravnem sporu, glede na določbo 20. člena ZUS, ne gre položaj stranke in tudi nista prizadeti osebi, ki bi jima morala biti dana možnost udeležbe v upravnem sporu (9. točka 1. odstavka 85. člena ZUS).
ZDoh člen 15, 15/3, 19, 15, 15/3, 19. ZDavP člen 136.
dohodnina - pokojnina iz tujine - davek od osebnih prejemkov
Ali napovedani prejemek predstavlja pokojnino, ki jo tožniku kot fizični osebi izplačuje država pogodbenica ali njena družbenopolitična skupnost iz proračuna ali iz posebnega sklada (kar bi pomenilo, da podlage za obdavčitev tega prejemka v RS ni), in v zvezi s tem relevantnih okoliščin, kot je izplačevalec pokojnine oziroma njegov pravni status, niti tožena stranka niti pred njo prvostopni organ sploh nista ugotavljala. Zato je dejansko stanje v bistvenih točkah ostalo nepopolno ugotovljeno.
CZ člen 158, 158/2. Uredba za izvajanje carinskega zakona člen 670, 670.
povračilo carinskega dolga - obresti za plačan carinski dolg - carina
Obresti za plačan carinski dolg se po 2. odstavku 158. člena CZ plačajo le, če je do zahtevka za povračilo plačane carine prišlo zaradi velike malomarnosti carinskega organa. Ugotovitev, da je do zahtevka za povračilo plačane carine prišlo zaradi velike malomarnosti carinskega organa, je del dejanskega stanja, ki se ugotavlja v posebnem postopku.
Po določbi 137. člena ZPP se sodna pisanja, kadar ima stranka pooblaščenca, vročajo njemu. Glede na ugotovitev, da je bila sodna odločba pravilno vročena pooblaščenki tožeče stranke, je sodišče zavrnilo tožnikovo zahtevo za osebno vročitev sodbe z dne 14. 6. 2005 ob smiselni uporabi 299. člena ZPP.
dvojno obdavčevanje - v tujini plačan davek - dohodnina
Tožniku je bil pri odmeri dohodnine v skladu z določbami 24. člena Konvencije davek, ki ga je plačal v Avstriji, utemeljeno priznan kot odbitek od dohodnine samo do višine v Sloveniji odmerjene dohodnine. To pomeni, da je zmotno njegovo stališče, da je upravičen do vračila v Avstriji plačanega davka, ki presega v Sloveniji odmerjeno dohodnino.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZDavP člen 50/1, 50/4, 1, 1/5, 50, 50/1, 50/4, 1, 1/5, 50. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4. ZUP člen 153, 153/2, 153, 153/2.
nadaljevanje postopka proti družbeniku - davčni postopek - stranka v postopku - izbris družbe po ZFPPod
Če pravna oseba preneha in pravica ali obveznost oziroma pravna korist, ki se uveljavlja v postopku, lahko preide na pravne naslednike, organ s sklepom prekine postopek. Če pa postopka ni mogoče nadaljevati, ker stranka nima pravnih naslednikov, je to razlog za ustavitev postopka.