Tožniku prvostopni organ niti tožena stranka ne očitata, da je njegova poslovna dokumentacija napačna v formalnem smislu neizpolnjevanja katerega od pogojev 6. in 7. člena ZPD v zvezi s pogojno davčno oprostitvijo, saj tako ne izhaja niti iz računov niti izjav ter naročilnic in pogodb iz njegove poslovne dokumentacije. Vendar to ne izključuje tožnikove odgovornosti za plačilo davka od prometa storitev (in ekološke takse), kolikor se izkaže, da je bila njegova dokumentacija prirejena oz. navidezna. Za odločitev v obravnavanem primeru so zato pomembne okoliščine, ki izkazujejo navideznost prodaje naftnih derivatov.
Kadar upravni organ rešuje predhodno vprašanje, o predhodnem vprašanju ne odloča v izreku pravnega akta, ampak ima njegova rešitev le obliko ugotovitve obstoja oziroma neobstoja pravice, obveznosti oziroma pravnega razmerja, ki jo organ poda in utemelji v obrazložitvi akta. Rešitev predhodnega vprašanja pomeni torej le ugotovitev dejstva, na katerem temelji odločitev v upravni zadevi, in ne neposredne odločitve o pravici, obveznosti oziroma pravnem razmerju.
Glede na to, da je tožnik v Italiji prebival tudi na dan uveljavitve Osimskega sporazuma, v tožbi neutemeljeno zatrjuje, da mu državljanstvo SFRJ ni moglo prenehati z uveljavitvijo tega sporazuma (ex lege).
Tudi tako imenovani nadomestni upravičenci iz 12. člena ZDen stopijo v materialni položaj upravičencev iz 9. člena ZDen, zato jih ni mogoče obravnavati drugače. Namen 6. odstavka 42. člena ZDen je v tem, da gre tistim upravičencem, ki so svoje podržavljeno premoženje pridobili nazaj na podlagi odplačnega pravnega posla, toliko odškodnine, kot so morali zanj plačati.
Ker tožnica ni vložila zahteve po denacionalizaciji premoženja, ki se do tega dne še ne bi obravnavalo, so se nanjo učinki iz 64/2 člena ZDen lahko raztezali, saj je verjetni dedič njen položaj lahko varoval.
Ker tožeča stranka ni uspela z zahtevo za denacionalizacijo v razmerju do prve zainteresirane stranke, je le-ta upravičena do povračila stroškov za pravno zastopanje na podlagi 2. odstavka 114. člena ZUP. Ker je zainteresirana stranka tuja pravna oseba in je zato morala imeti pooblaščenca s sedežem v RS ter glede na pravno zakonitost postopka, je bilo pravno zastopanje potrebno in opravičeno in so zato izpolnjeni pogoji za povračilo stroškov iz 3. odstavka 114. člena ZUP.
vsebina zahteve - zahteva za vrnitev pritiklin - denacionalizacija
Za ugotovitev vsebine zahteve so pomembne vse navedbe v zahtevi za denacionalizacijo. Z navedbo v zahtevi, da uveljavljajo odškodnino tudi za porušen in odstranjen žagarski obrat, so zaobsežene tudi le-temu pripadajoče pritikline, torej tiste stvari, ki so namenjeni stalni rabi žagarskega obrata.
čas podržavljenja - pravni nasledniki - denacionalizacijski upravičenec - denacionalizacija
Če je oseba umrla pred 28. 8. 1945 oziroma 15. 5. 1947, njeno premoženje pa je bilo podržavljeno po njeni smrti, se šteje, da je bilo le-to podržavljeno njenim pravnim naslednikom, ne glede na koga se je glasil akt o podržavljenju, če je bilo tem pravnim naslednikom po 9. 5. 1945 priznano jugoslovansko državljanstvo.
zahtevek stranke - izbira upravičenca - povečanje vrednosti nepremičnine - denacionalizacija
Kadar se postopek začne na zahtevo stranke, je upravni organ nanjo vezan ob subsidiarni uporabi ZUP/86, tudi na 126. člen ZUP. Zato brez izrecne privolitve stranke ni upravičen odločati o vrnitvi premoženja v drugačni obliki od zahtevane. Stranka lahko namreč svoj zahtevek spremeni do izdaje odločbe organa prve stopnje (130. člen ZUP), kar je tožnica tudi storila. Vsa razglabljanja o 88. členu ZUP so zato v danem primeru napačna in nepotrebna. Tožnica ni zahtevala vračila spornih stanovanj v naravi, zato je posledično tudi nepotreben napotek tožene stranke, naj se predlagateljica zjasni o tem, ali bo pred pristojnim sodnim organom uveljavljala zahtevo za ugotovitev ničnosti sklenjenega pravnega posla.
V tem postopku je treba ugotoviti, ali se tožnica iz razlogov, na katere ni imela vpliva, ni mogla vrniti v Slovenijo, potem ko je leta 1993 odšla v BIH.
pravni interes - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - javno podjetje - nosilec javne funkcije
Sodišče bi lahko sprejelo tožbo tožnika v vsebinsko presojo, če bi zavzelo stališče, da so člani nadzornega sveta javnega podjetja nosilci javnih funkcij v smislu prve možnosti vložitve sodnega varstva iz določila 2. odstavka 3. člena ZUS. Glede tega vprašanja je namreč mogoče zavzeti široko ali ozko interpretacijo. Po široki interpretaciji pojma"nosilec javne funkcije" bi to lahko bil vsakdo, ki opravlja določeno funkcijo znotraj javnih služb, po ozki interpretaciji pa le tisti, ki so nosilci v smislu vodenja, upravljanja, zastopanja pravnega subjekta, ki opravlja javno službo. Odločitev o tem, ali je izpodbijani akt - ki v konkretnem primeru vzpostavlja spor znotraj organa lokalne samouprave v zvezi z uporabo poslovnika organa lokalne skupnosti (Poslovnik Občinskega sveta Občine Ž.) in gre za spor o lokalni zadevi, ki jo občina ureja samostojno v smislu 1. odstavka 140. člena Ustave - sploh tak akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, pa je odvisna tudi od tega, kdo toži. V vsakem primeru mora namreč tožnik imeti pravni interes v smislu 4. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
varstvo volilne pravice - določitev kandidature - lokalne volitve
Določba 96. člena ZLV ureja pravno varstvo volilne pravice v zvezi s postopki kandidiranja. To pravno varstvo je omejeno le na ugotavljanje nepravilnosti v postopku kandidiranja, prav tako pa omejuje krog oseb, ki so aktivno legitimirane za vložitev takšnega ugovora. Po citirani določbi so to lahko le kandidati oziroma predstavnik kandidature ali liste kandidatov. Po presoji sodišča pa je potrebno določbo 96. člena ZLV glede upravičenega vlagatelja ugovora v smislu navedene določbe razlagati tako, da lahko takšen ugovor v zvezi s postopkom kandidiranja za župana vloži le kandidat, ki je tudi sam kandidiral za župana.
verodostojna listina - določitev kandidature - določanje kandidatnih list - verodostojnost - lokalne volitve
Pri določanju kandidatov za člane sveta krajevne skupnosti zakon napotuje na uporabo 51. člena ZLV, ki določa, da politična stranka določi kandidate po postopku določenem z njenimi pravili. Glede sodelovanja članov stranke pri določanju kandidatov pa se ne uporablja pogoj iz 51. člena, temveč pogoj iz četrtega odstavka 109. člena, torej da morajo pri določanju kandidatov sodelovati najmanj 3 člani stranke, ki imajo stalno prebivališče v krajevni skupnosti. Po presoji sodišča je v volilnih postopkih praviloma potrebno izkazati pravno relevantna dejstva z listinami v originalu, vsekakor pa ne sme obstajati dvom v verodostojnost predloženih listin. Zaradi razlike med originalom in fotokopijo predloženega dokumenta ni mogoče upoštevati kot verodostojnega.
ZVDZ člen 56, 56. ZLV člen 109, 51, 74, 97, 109, 51, 74, 97.
verodostojna listina - določitev kandidature - določanje kandidatne liste - verodostojnost - lokalne volitve
OVK je na podlagi originalne liste prisotnosti na volilni konvenciji stranke utemeljeno ugotovila, da na njej niso sodelovali vsaj trije člani stranke iz krajevne skupnosti. Po 4. odstavku 109. člena v povezavi z 51. členom ZLV morajo pri določanju kandidatov sodelovati najmanj 3 člani stranke, ki imajo volilno pravico v krajevni skupnosti. OVK je zato utemeljeno ugotovila, da niso izpolnjeni zakonski pogoji določanja kandidatov po določbah 109. člena ZLV.
ZDen člen 19, 19/1, 19, 19/1. ZV-1 člen 21, 22, 10, 11, 15, 22, 11, 15, 21, 10.
vrnitev v naravi - ribnik kot naravno javno dobro - denacionalizacija
Obravnavana parcela, ki je v naravi ribnik, ima status naravnega javnega dobra po samem zakonu. Vodno zemljišče je lahko v lasti osebe javnega ali zasebnega prava. Če je v lasti države, je izven pravnega prometa, če pa je v lasti drugih oseb, ima država predkupno pravico. Omejitev lastninske pravice z določitvijo predkupne pravice države ne pomeni prepovedi pravnega prometa v smislu 3. točke 1. odstavka 19. člena ZDen.
določanje kandidatnih list - določitev kandidature - lokalne volitve
Za presojo izpodbijane odločbe je relevantna dokumentacija, ki jo je politična stranka v skladu z določbo drugega odstavka 72. člena ZLV predložila volilni komisiji ob vložitvi kandidatur oziroma liste kandidatov. Glede na to, da je predložila zapisnik o delu konvencije Območne organizacije AAA, ki je bila sklicana dne 21. 9. 2006, ter seznam prisotnih delegatov na navedeni konvenciji, so lahko samo ti dokumenti podlaga za preverjanje zakonitosti vloženih kandidatur. Iz navedenega razloga zato ni mogoče upoštevati predhodnih postopkov v zvezi z določanjem list kandidatov in ustrezne zastopanosti članov stranke pri tem. Po pravilih stranke se lahko sicer liste kandidatov za krajevne skupnosti določijo na zboru članov ali na konvenciji, vendar se je v obravnavanem primeru stranka odločila, da bo to storila na konvenciji, zato je potrebno v skladu z 2. odst. 72. člena ZLV upoštevati predloženi zapisnik konvencije AAA.
CZ člen 122. ZDDV člen 31, 31/1. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 59.
oprostitev plačila DDV - dokazilo o izvozu blaga v tranzitnem postopku - DDV
V zadevi je sporno, ali je tožnik dokazal izvozno dobavo v smislu 1. odstavka 31. člena ZDDV (po katerem je plačila DDV oproščeno blago, ki ga iz Slovenije izvozi prodajalec oz. blago, ki ga za njegov račun izvozi druga oseba) in 2. odstavku 59. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost. Po mnenju sodišča je treba razlago izvoza blaga, ki je pogoj za oprostitev plačila DDV po 1. odstavku 31. člena ZDDV iskati v okviru carinskih predpisov, in sicer CZ in podzakonskih predpisov, predvsem Uredbe o izvajanju Carinskega zakona. V obravnavanem primeru ni sporno, da je šlo za tranzitni carinski postopek za carinsko blago, zato je treba glede načina izvedbe in konca tranzitnega postopka upoštevati določbe 122. člena CZ in 446. do 492. člena UICZ.
CZ člen 161, 161/2, 154, 154/1, 154/4, 4, 151, 151/1.
naknadni obračun carinskega dolga - nezakonito ravnanje s carinskim blagom - sprostitev blaga v prost promet - carina
Z ugotovitvijo tožene stranke, da je tožnik carinsko blago nezakonito vnesel na območje Republike Slovenije, se strinja tudi sodišče, saj je bilo ugotovljeno, da blago po navedenih fakturah ni bilo predloženo v postopek sprostitve v prost promet pri slovenskih carinskih organih in da zanj ni bil obračunan carinski dolg oziroma ni bil izveden drug carinski postopek. Zmotno je stališče tožnika, da bi moral biti za to, da se carinskemu dolžniku naloži v plačilo carinski dolg po tč. a. 1. odstavka 154. člena CZ, voden prekrškovni ali kazenski postopek kot neke vrste predhodno vprašanje,
sofinanciranje investicije iz evropskega sklada - pomanjkljivi razlogi za odločitev - obrazložitev odločbe - javni razpis
Merila za izbor so natančno opredeljena že v javnem razpisu, to pa je razvidno tudi iz obrazca ocenjevalnega lista, kjer so kriteriji po posameznih merilih razdelani po posameznih rubrikah. Vendar pa iz prvostopnega sklepa niti iz odločbe tožene stranke ni razvidno, kakšne ocene je tožnik prejel po posameznih kriterijih v sklopu predvidenih merilih. Po povedanem sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti. Zato tudi ne more presoditi, ali so tožnikovi očitki utemeljeni, saj ne more preizkusiti, kateri kriteriji so bili konkretno upoštevani in v kakšni višini (ocena po posameznih kriterijih) v okviru razpisanih meril za obravnavani projekt.