zavezanec za vračilo podržavljenega premoženja - tožbena novota - denacionalizacija
Na pravilnost izpodbijane odločitve ne morejo vplivati okoliščine, ki jih tožnica v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice na navedeni parceli navaja v tožbi. Po določbi 3. odstavka 14. člena ZUS namreč stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.
povečanje vrednosti premoženja - denacionalizacija
Po presoji sodišča je za ugotavljanje dejstva, ali je z vlaganjem nastala nova nepremičnina, bistveno le, ali je fizična oseba po samem zakonu lahko pridobila lastninsko pravico na tako ustvarjenem poslovnem prostoru. Že po Zakonu o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS, št. 19/76 - člen 2) je lahko poslovni prostor samostojni predmet lastninske in drugih pravic (etažna lastnina). Da je bil že po prejšnji ureditvi poslovni prostor (samostojna stvar) v pravnem prometu, izhaja tudi iz 10. člena Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerij (Uradni list SFRJ, št. 6/80). Zato z investiranjem, na podlagi katerega je nastal nov poslovni prostor, ni prišlo do povečanja vrednosti iste nepremičnine, ampak je nastala nova nepremičnina.
Odlok o začasnih ukrepih, ki prepoveduje izvajanje gradenj, sicer ne prepoveduje izdajanja gradbenih dovoljenj, vendar je treba slediti namenu organa, ki je odlok sprejel, ter upoštevati, da želi s sprejetimi začasnimi ukrepi preprečiti oziroma zavarovati območje pred morebitnimi posegi v času do sprejema predvidenih sprememb oziroma dopolnitev izvedbenih prostorskih načrtov. V času veljavnosti Odloka o začasnih ukrepih namreč lahko pride do sprejema drugačnih izvedbenih prostorskih aktov. V kolikor bi upravni organ v času veljavnosti Odloka o začasnih ukrepih izdal gradbeno dovoljenje, prostorski akti pa bi se kasneje spremenili, bi bilo izdano gradbeno dovoljenje v neskladju z njimi. Poleg tega bi lahko investitor po izdanem gradbenem dovoljenju (dokončnem oziroma pravnomočnem) začel z gradnjo. Namen Odloka o začasnih ukrepih pa je prav preprečitev gradnje in s tem poseganja v prostor.
ponovna prošnja za azil - omejitev gibanja - omejitev svobode - azil
Predložitev dokazov o bistveno spremenjenih razmerah v izvorni državi je nujno potrebni pogoj, brez katerega pristojni organ ne začne postopka za obravnavo ponovne prošnje za azil. Sodišče že v obdobju do izteka roka za implementacijo direktiv Evropske unije nacionalno zakonodajo, kolikor je to mogoče, interpretira in uporablja v skladu s sprejetimi direktivami. Zapisnik je po mnenju sodišča mogoče šteti za tako preliminarno obravnavo v smislu 32. člena Direktive št. 2005/85/EC z dne 1. 12. 2005, saj je uradna oseba tožniku postavila konkretna vprašanja z vidika 41. člena ZAzil in ni šlo zgolj za podajo enostranske izjave tožnika. Nastanitev tujca v Centru za tujce pomeni omejitev gibanja (56. in 57. člen ZTuj), vendar pa tožniki s tožbo ne uveljavljajo, da jim je bila nezakonito odvzeta prostost, ker jim ni bil izdan sklep po 56. ali 57. členu ZTuj, ki ga mora izdati policija. Izpodbijani sklep, izdan po 41. členu ZAzil, zaradi zveze med 1. in 3. odstavkom 41. člena ZAzil in zaradi zveze med 3. odstavkom 41. člena ZAzil in 56. ter 57. členom ZTuj dejansko (lahko) pomeni tudi omejitev gibanja, vendar pa iz izreka izpodbijanega sklepa to izrecno ne izhaja, tožbene navedbe v zvezi s konkretnimi okoliščinami omejitve gibanja v centru za tujce pa so površne. Zato je sodišče z vidika presoje izpodbijanega akta v upravnem sporu štelo, da je bistveno, ali je tožnik imel možnost, da sodišče v razumnem roku preveri zakonitost omejitve gibanja oziroma osebne svobode in da je ta omejitev predpisana z zakonom. Bivanje v centru za tujce ni prilagojeno daljšemu bivanju, predvsem pa ne omogoča daljše nastanitve otrok, tako da bi se v največji meri upoštevale koristi otrok.
Nepravilno in preozko je stališče, da beseda nima razlikovalnega značaja zgolj, kadar je v direktni povezavi z blagom, ki ga pokriva oziroma ga opisuje ali kadar je ni mogoče zaznati kot znamko. Po mnenju sodišča namreč ni potrebno, da ima pomen besede direktno povezavo z blagom (običajno), ampak tudi kadar pri povprečnem potrošniku asociira na vrsto, kakovost, količino..., torej na značilnost blaga (točka c. 1. odstavka 43. člena ZIL-1) oziroma ga ta razume na način, ki je v jezikovni rabi običajen, splošen za označevanje značilnosti blaga in torej ne zgolj v povezavi s proizvodi tožeče stranke (točka e. 1. odstavka 43. člena ZIL-1). Znak CLASSIC torej na podlagi vseh navedenih zavrnilnih razlogov po 1. odstavku 43. člena ZIL-1 ni primeren za registracijo, saj gre za splošen pojem, ki mora ostati v prosti rabi.
ZZKat člen 413, 15, 15/2, 26. ZUP člen 260, 260/1-9.
parcelacija - zemljiški kataster
Glede na specifičnost mejnega ugotovitvenega postopka morajo biti po mnenju sodišča izpolnjene vse procesne zahteve ZZKat, da lahko govorimo, da je bila stranki dana možnost udeležbe v postopku. In ker v konkretnem primeru te procesne zahteve niso bile izpolnjene, imata tožnika možnost zahtevati obnovo takega nezakonitega mejnega ugotovitvenega postopka.
V upravnem sporu ni dovoljeno navajati dejstev in predlagati dokazov, če so stranke imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Tudi sicer tožnik svoje navedbe, da je meja med strankama sporna, ne podkrepi z nobenim dokazom, iz katerega bi izhajalo, da je bil sprožen kakršenkoli postopek v zvezi z ureditvijo meje ali da iz kateregakoli drugega postopka izhaja, da je meja sploh sporna.
Pravilno je stališče tožene stranke, da je obveznost obračuna davka nastala, ko so bile gradbene storitve opravljene, in ne takrat, ko je bil izstavljen in plačan račun.
Četudi pri podelitvi koncesije ne gre za naročilo storitev v smislu določb ZJN, pa bi bilo po mnenju sodišča, potrebno v postopku podelitve koncesije objaviti javni poziv in to iz dveh razlogov. Podeljevanje koncesije za opravljanje osnovne zdravstvene dejavnosti ne sme biti omejeno na krog zainteresiranih, ki na podlagi internih informaciji izvejo, da bo koncesija podeljena. Kot drugo pa morajo biti kriteriji zainteresiranim kandidatom znani vnaprej.
ZLS člen 93, 93. ZGO-1 člen 70/3, 50, 50/3, 70, 70/3, 50, 50/3, 70.
soglasje - javna cesta
V konkretnem primeru je tožeča stranka lahko sodelovala v postopku oziroma je v tem postopku celo morala sodelovati kot soglasodajalec, zato ne gre za primer iz 3. odstavka 70. člena ZGO-1. Vplivno območje po ugotovitvi sodišča v konkretnem primeru sploh ni sporno. Neustreznega reagiranja na posege v javno pot ob določitvi projektnih pogojev (in kasneje ob izdanem soglasju), pa tožeča stranka ne more popravljati v pritožbenem postopku. ZGO-1 sicer nima posebnih določb, v kakšnem roku je možno že dano soglasje preklicati, je pa tudi po mnenju sodišča to najdalj do izdaje odločbe na prvi stopnji.
oprema za merjenje emisijskih koncentracij - oprostitev plačila carine
Sodišče se strinja z zaključkom carinskega organa, da uvožena oprema po obravnavani deklaraciji ne vpliva neposredno na okolje, ker služi kot pripomoček za izvajanje drugih aktivnosti s strani usposobljene osebe, ki sicer neposredno vplivajo na varstvo okolja. V skladu z ustaljeno sodno prakso se neposreden učinek določene opreme za varstvo okolja od posrednega učinka razlikuje ravno po tem, da uporaba opreme, ki neposredno vpliva na varstvo okolja, že sama pozitivno vpliva na varstvo okolja. Takšnih učinkov pa samo merjenje emisijskih koncentracij določenih plinov v izhodnem dimniku incineratorja nima.
Londonski memorandum. Osimski sporazum člen 3. Zakon o uveljavitvi ustave, zakonov in drugih zveznih predpisov na ozemlju, na katero se je z mednarodnim sporazumom razširila civilna uprava FLRJ. Mirovna pogodba z Italijo člen 21.
ugotovitev državljanstva - črtanje iz državljanske knjige - Osimski sporazum
Osimski sporazum, ki obravnava državljanstvo v 3. členu, se nanaša na osebe, ki so imele na dan uveljavitve mirovne pogodbe z Italijo stalno prebivališče na ozemlju STO ter italijansko državljanstvo. Po določbi 3. člena državljanstvo teh oseb ureja zakonodaja ene ali druge strani, glede na to, ali ima takrat, ko začne veljati ta pogodba, ta oseba stalno prebivališče na ozemlju ene ali druge strani. To pomeni, da so ne glede na lastno željo izgubile jugoslovansko in slovensko državljanstvo tiste osebe, ki so imele 10. 6. 1940 domicil na ozemlju bivšega STO in na dan uveljavitve Osimskega sporazuma stalno prebivališče na ozemlju Republike Italije.
Besedilo določbe 4. odstavka se od besedila določb 1. oziroma 3. odstavka 74. člena ZTel, na katere se opira tožnik, razlikuje po tem, da 1. oziroma 3. odstavek ureja obveznosti operaterja fiksnih javnih telefonskih storitev, 4. odstavek pa govori pa tudi o obveznosti operaterja fiksnega javnega telefonskega omrežja, da predloži v soglasje cene svojih storitev. Ta posebnost omogoča v primerjavi z določbama 1. in 3. odstavka 74. člena ZTel-1 širšo interpretacijo zakonske podlage tožene stranke za dajanje soglasij k cenam določenih telekomunikacijskih storitev.
stečajni postopek - pravne posledice začetka stečaja - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Stečajni postopek je posebna oblika izvršilnega postopka (tako imenovana generalna izvršba), ki se opravi nad celokupnim premoženjem dolžnika z namenom enakomernega in sočasnega poplačila vseh upnikov. Stečajni postopek opravlja stvarno pristojno sodišče (11. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL, Uradni list RS, št. 67/93 do 52/99). V takšnih okoliščinah je ZPPSL v razmerju do predpisov, na podlagi katerih sta odločala davčna organa, specialni predpis, in po mnenju sodišča je treba upoštevati, da je bila terjatev iz naslova neplačanega nadomestila za sporno obdobje že priznana v stečajnem postopku in da za njeno izvršbo v stečajnem postopku že obstaja izvršilni naslov.
ZUP člen 251, 251/3, 251, 251/3. ZGO-1 člen 19, 150, 154, 19, 150, 154.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - stavbno zemljišče
S pristojnimi strokovnimi službami je treba v primeru, ko gre za upravni, torej uradni postopek, razumeti predvsem organe, ki so pristojni za obravnavo vprašanja, ki je v tej zadevi sporno, to pa je vprašanje (ne)varnosti uporabe zgradbe. Tako po ZGO kot po ZGO-1 je pristojni organ za presojo tega vprašanja gradbeni inšpektorat.
Tožena stranka je pravilno sledila napotkom Vrhovnega sodišča RS, ko je v ponovnem postopku odločala o teku zamudnih obresti po odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-356/02-14 z dne 23. 9. 2004.
ZUS člen 34/1-3, 1, 34, 34/1, 34/1-3, 1, 34, 34/1.
pravnomočna odločba - upravni spor
Sklep višjega sodišča ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj je sodno varstvo zoper sodne odločbe predvideno v zakonih, ki urejajo sodne postopke.
izpodbijani akt - odredba v kazenskem postopku - upravni spor
Odredba, izdana v kazenski zadevi, glede na konkretno vsebino tožbe ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zatrjevane kršitve pravil z vidika ZKP je mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi v kazenskem postopku. Poleg tega pa je sodišče tudi ugotovilo, da izpodbijani akt očitno ne posega v nobeno ustavno pravico tožnikov, saj je bil z odredbo postavljen zgolj izvedenec in ne odreditev zaslišanja, ki bi posegalo v kakšno otrokovo pravico. Ugovor, da se tožnik zoper odredbo ne more pritožiti, v primeru obravnavane tožbe ne more biti predmet presoje v upravnem sporu, ampak ga tožnik lahko smiselno poda v pravnem sredstvu zoper sodbo v kazenskem postopku ali s pobudo za presojo ustavnosti.