skupna odločba - vročitev odločbe - objava odločbe z razglasom - rok za vložitev pritožbe - pravočasnost pritožbe
Ker je bila nacionalizacijska odločba vročena prednici pritožnice po takrat veljavnih predpisih (z objavo z razglasom na deski upravnega organa), je njena pritožba prepozna.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - zavezanec za pačilo davka - pravni naslednik davčnega zavezanca - dedič - odmera dohodnine pravnemu nasledniku davčnega zavezanca
O tem, da je davčni zavezanec umrl pred izdajo odmerne odločbe, med strankami ni spora, kot tudi ni sporno, da so tožniki dediči (in s tem univerzalni pravni nasledniki) pokojnega zavezanca, vsak do 1/3. Odločitev, da se na tej dejanski podlagi davek odmeri in naloži v plačilo tožnikom kot zavezancem za davek, je skladna z 2. odstavkom 12. člena ZDavP-2, po katerem se za zavezanca za davek šteje tudi pravni naslednik davčnega zavezanca.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - nedopustna pritožba
Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da pritožba, na katero se prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči nanaša, kot nedopustna nima izgleda za uspeh in da zato njena vložitev ni razumna.
davek od dohodkov pravnih oseb - dohodnina - dohodek iz zaposlitve - poslovodenje - opravljanje dela oziroma storitev prokuristov in direktorjev - zloraba pravic - izogibanje plačilu davka
Prejemki A.A. kot predsednika uprave družbe so osebni prejemki, ki so neločljivo povezani z davčno obveznostjo plačnika za davek od osebnih prejemkov in prispevkov. Dejstvo, da so bili nakazani na račun pravne osebe na podlagi njenih izstavljenih računov kot plačilo za opravljene storitve A.A. ter da slednji pri tožeči stranki ni bil zaposlen, ni odločilno. Pri tem se davčna organa pravilno sklicujeta na 6. odstavek 35. člena ZDoh-2, po katerem se za zaposlitev po tem zakonu šteje tudi opravljanje del oziroma storitev prokuristov in direktorjev ter opravljanje funkcije na podlagi imenovanja. Davčna organa sta tudi pravilno ocenila namen oziroma motiv za sklenitev spornih pogodb, ki je ugodnejša davčna obremenitev davčnega zavezanca.
Določba 3. odstavka 24. člena ZBPP je bila napačno uporabljena, ker tožena stranka ni pojasnila, da je zadeva očitno nerazumna. Strinjanje tožene stranke s stališčem iz sodbe Višjega sodišča ne pojasnjuje, da je pričakovanje ali zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, saj ni navedena pravna praksa v podobnih primerih.
Po določbi 3. odstavka 39. člena ZUS-1 sodišče postopek nadaljuje, če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sicer postopek ustavi. Ker tožnik na poziv sodišča ni odgovoril, je sodišče postopek ustavilo.
Tožnik v tožbi sam priznava, da ni ravnal skladno s SRS 4.21 oziroma 4.6. Zakaj tega ni storil, zadovoljivo ne pojasni. Prav tako ni dokazal, da znaša vrednost poškodovanih lesenih delov 9.564.987,00 SIT. Listine, iz katere bi bilo razvidno, na koliko so ugotovljene poškodbe ovrednotene, oziroma kolikšna je vrednost iz rulet pobrane opreme, ni predložil. Glede na povedano že ob uporabi 3. odstavka 11. člena ZDDPO-1 spornih odhodkov ni bilo mogoče priznati. Zato ugotavljanje, ali so bili ti odhodki potrebni za pridobitev prihodkov v smislu 20. člena ZDDPO-1, niti ni več relevantno.
ZUP člen 220, 220/2, 237, 237/2, 237/2-7. ZIN člen 7, 7/3.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - dopolnilna odločba - izvedba ugotovitvenega postopka - določitev roka za odpravo nepravilnosti - razlogi za določitev roka - obrazložitev odločbe
Upravni organ bi moral ob upoštevanju 3. odstavka 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki določa okoliščine, ki jih mora inšpektor upoštevati pri določitvi roka za odpravo nepravilnosti, pred izdajo izpodbijane odločbe izvesti postopek, v katerem bi ugotovil, v kolikšnem času lahko tožeča stranka, ob upoštevanju javnega interesa in teže kršitve, odstrani nezakonito navoženo zemljino.
ZUS-1 člen 4. URS člen 19, 22, 25, 32, 34, 35, 53, 55. ZTuj-1 člen 47, 50, 50/4, 50/5.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - odstranitev tujca iz države - izdaja odločbe - varstvo osebne svobode - pravica do pravnega sredstva - svoboda gibanja
Tožena stranka bi morala v skladu z določilom 47. člena ZTuj -1 tožniku izdati odločbo, s katero bi mu bilo odrejeno, da mora zapustiti državo, določen bi moral tudi rok za prostovoljno zapustitev države, odločba o zapustitvi države bi morala postati izvršljiva. To pomeni, da bi tožniku moral biti dan rok za prostovoljno zapustitev države in šele potem, ko države v roku ne bi zapustil, bi tožena stranka lahko pričela s postopkom prisilne odstranitve iz države.
Tožniku je bila nezakonito odvzeta prostost na policijski postaji, od trenutka, ko je stekel postopek v zvezi z nezakonitim prebivanjem tožnika v Republiki Sloveniji, do trenutka, ko je bil na mejnem prehodu Dragonja odstranjen iz države in je vstopil v Republiko Hrvaško. Tožniku je bila s tem kršena ustavna pravica do osebne svobode, ustavna pravica svobode gibanja in pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva.
Upravni organ je pravilno izdal odločbo o odvzemu vozniškega dovoljenja, saj tožnik ni opravil zahtevanega kontrolnega zdravstvenega pregleda, na katerega je bil poslan in ni dostavil dokazila o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Vloga tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni vsebovala vseh sestavin, ki so obvezne po 32. členu ZBPP. Tako iz nje ni bilo mogoče razbrati podatkov o zadevi, v zvezi s katero želi brezplačno pravno pomoč. Zato jo je organ za BPP zaradi nepopolnosti in nerazumljivosti v smislu 67. člena ZUP utemeljeno zavrgel, potem ko je bil tožnik z dopisom neuspešno pozvan, naj vlogo popravi.
ZLS člen 67, 67/1, 67/2, 68. ZSZ člen 62, 62/1, 62/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-1. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 15, 15/3.
V tej zadevi je na prvi stopnji z izpodbijano odločbo odločil župan, čeprav po določbah ZLS in ZSZ ni bil stvarno pristojen za odločanje, kar pomeni, da je izpodbijano odločbo izdal stvarno nepristojni organ.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga za obnovo - subjektivni rok
V zadevah, ko je iz okoliščin mogoče ugotoviti, kdaj je bil predlagatelj obnove seznanjen z izdajo upravne odločbe, je v skladu s 5. točko prvega odstavka 263. člena ZUP dokaz z vročitvijo te odločbe nadomeščen s sklepanjem. Zaradi posledic za predlagatelja obnove mora biti to sklepanje zanesljivo in temeljito obrazloženo.
ZUP člen 233, 233/1, 245, 251. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
soglasje k projektnim rešitvam - upravni postopek - pristojnost za odločanje o pritožbi - odprava pomanjkljivosti - pravni interes za tožbo
S tem ko je župan kot pritožbeni organ na podlagi vložene tožnikove pritožbe odpravil prvostopenjsko odločbo o zavrnitvi pritožbe in v nadaljevanju vsebinsko odločil o pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi soglasja k projektnim rešitvam, je saniral nezakonito ravnanje prvostopenjskega organa, ki je v nasprotju z določbo 1. odstavka 233. člena ZUP in 2. odstavkom 67. člena ZLS kar sam odločil o pritožbi zoper svojo zavrnilno odločbo. S tem je nastopilo stanje, kot da zavrnilna pritožbena odločba na prvi stopnji ni bila izdana, kar pomeni, da ne posega v tožnikov pravni položaj.
ZUP člen 55, 66, 66/1, 240, 240/2, 246, 246/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-6.
pritožba v upravnem postopku - pritožba vložena po neupravičeni osebi - pooblastilo za zastopanje - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
ZUP upravnemu organu ne nalaga, da v okoliščinah, ki kažejo, da je pritožbo vložila neupravičena oseba, preverja morebitno pooblastilno razmerje s stranko. To je dolžan storiti le, če je iz pritožbe razvidno, da jo oseba vlaga v imenu stranke, torej kot njen pooblaščenec, pooblastilo za zastopanje pa pritožbi ni predloženo.
Ker je v obravnavani zadevi izpodbijan upravni akt o zavrženju pritožbe, ki jo je vložila Občina ..., bi odločitev s tožbo torej lahko izpodbijala le Občina ....
ZIKS-1 ne določa razlogov za premestitev v oddelek s svobodnejšim režimom, temveč pogoj za tako premestitev, tj. oceno, da obsojenec takega režima ne bo zlorabil.
Po 2. odstavku 81. člena ZIKS-1 o premestitvi obsojenca v okviru istega zavoda odloča direktor zavoda po tem, ko dobi mnenje vodje oddelka v katerem obsojenec prestaja kazen zapora. Gre za uporabo instituta prostega preudarka, pri tem pa je direktor zavoda vezan na obseg in namen pooblastila, določenega v zakonu. V obravnavanem primeru sodišče ne more preveriti uporabe prostega preudarka, ker ocenjuje, da izpodbijana odločitev ni obrazložena tako, da bi bilo mogoče preizkusiti, ali so bila ugotovljena vsa pravno pomembna dejstva in okoliščine, ki so podlaga za odločanje po prostem preudarku, in ali je bil ta preudarek uporabljen na način, ki ustreza namenu, za katerega je določen.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - kap objekta - osončenje - stranski udeleženec
Stranski udeleženec ne more v postopku sodelovati zaradi varstva svojih dejanskih koristi, javnih koristi ali varstva koristi tretjih oseb.
Iz tretje alineje 19. člena PUP izhaja, da je odmik 1,5 višine kapi predvidenega objekta določen zaradi osončenja in da je kot izhodišče za določitev odmika predvidenega objekta od obstoječega določena višina kapi predvidenega objekta. Kap pa je rob strehe, ki po naravi stvari še vpliva na osenčenje, če streha nima horizontalnih lomov. Kako daleč seže vpliv roba strehe, je geometrijsko odvisno od višine kapi oziroma od horizontalnega loma strešine. Neupoštevanje horizontalnega loma strešine bi namreč lahko pomenilo, da odmiki med objekti ne bi bili odvisni od gabaritov, temveč od poljubnega oblikovanja in prilagajanja strešine.
ZLPLS člen 11, 14a, 14a/4. ZUP člen 214, 214/2, 214/3, 214/5, 237, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ocena strokovne komisije - obrazložitev odločbe - pristojnost za odločanje o pritožbi
Sama navedba točkovanja ni zadostna obrazložitev, ampak mora biti iz obrazložitve v zadostni meri razvidno, zakaj je stranka dobila določeno število točk po posameznih merilih oziroma kriterijih iz podzakonskega predpisa.
ZEN člen 64, 11/3. ZD člen 145/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-2.
evidentiranje zemljišča pod stavbo - aktivna legitimacija za vložitev predloga - skupna lastnina dedičev - varstvo pravic stranke
Kot ena izmed skupnih lastnic je A.A. bila upravičena za vložitev obravnavane zahteve (kar pomeni, da se sodišče s tožnico o tem spornem vprašanju ne strinja), bi pa morala že v postopku za izdelavo elaborata in (nato nadalje tudi) v upravnem postopku evidentiranja zemljišča pod stavbo glede na tretji odstavek 11. člena ZEN sodelovati tudi tožnica kot skupna lastnica oziroma dedinja po pok. B.B., kar pa iz podatkov spisa ni razvidno in kar ugovarja tudi tožnica.