Določba 3. odstavka 24. člena ZBPP je bila napačno uporabljena, ker tožena stranka ni pojasnila, da je zadeva očitno nerazumna. Strinjanje tožene stranke s stališčem iz sodbe Višjega sodišča ne pojasnjuje, da je pričakovanje ali zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, saj ni navedena pravna praksa v podobnih primerih.
skupna odločba - vročitev odločbe - objava odločbe z razglasom - rok za vložitev pritožbe - pravočasnost pritožbe
Ker je bila nacionalizacijska odločba vročena prednici pritožnice po takrat veljavnih predpisih (z objavo z razglasom na deski upravnega organa), je njena pritožba prepozna.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - zavezanec za pačilo davka - pravni naslednik davčnega zavezanca - dedič - odmera dohodnine pravnemu nasledniku davčnega zavezanca
O tem, da je davčni zavezanec umrl pred izdajo odmerne odločbe, med strankami ni spora, kot tudi ni sporno, da so tožniki dediči (in s tem univerzalni pravni nasledniki) pokojnega zavezanca, vsak do 1/3. Odločitev, da se na tej dejanski podlagi davek odmeri in naloži v plačilo tožnikom kot zavezancem za davek, je skladna z 2. odstavkom 12. člena ZDavP-2, po katerem se za zavezanca za davek šteje tudi pravni naslednik davčnega zavezanca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
Iz določb ZKP izhaja, da oškodovanec kot tožilec v kazenskem postopku ne more vložiti neposredno zahteve za varstvo zakonitosti, pač pa se lahko vselej pojavi kot pobudnik za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti pri pristojnem državnem tožilcu. Tožena stranka je zato ravnala pravilno, ko je prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo zahteve za varstvo zakonitosti zavrnila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - dovoljenost revizije
Ker tožnik v prošnji ne navaja razlogov za dovolitev revizije iz 367. a člena ZPP, vrednost spornega predmeta pa znaša 500,00 EUR, nima verjetnih možnosti za uspeh z revizijo, zato je bilo treba njegovo prošnjo za dodelitev BPP zavrniti.
denacionalizacija - zavezanec za vračilo premoženja - ovira za vrnitev v naravi - poseg v tožnikovo pravico ali pravno korist
V denacionalizacijskem postopku ovire za vrnitev nepremičnine lahko uveljavlja le zavezanec za vrnitev stvari; to pa je po 1. odstavku 51. člena ZDen tista pravna oseba, ki ima stvar, ki se vrne upravičencu, v svojem premoženju.
Če sodišče spozna, da izpodbijani akt, četudi bi bil sicer nezakonit, ne posega v tožnikovo pravico ali pravno korist, tožbi ne more ugoditi, pač pa jo mora zavrniti. Ob podanih razlogih, ko po povedanem sodišče pri reševanju tožbe ni presodilo, da izpodbijana odločitev nezakonito posega v materialnopravno pravico ali pravno korist tožeče stranke, je tako ravnalo tudi v obravnavani zadevi.
vračilo nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče - gradbena parcela
V upravnosodni praksi se določbo 2. odstavka 32. člena ZDen enotno razlaga v pomenu, da je, če je na podržavljenem zemljišču zgrajen trajen objekt, ki ni v lasti upravičenca, to ovira za vrnitev zemljišča v naravi, pri čemer v denacionalizacijskem postopku ni pravno pomembno, ali je objekt zgrajen s predpisanimi dovoljenji ali ne in kdaj je bil zgrajen, pred ali po uveljavitvi ZDen.
ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij in premoženja člen 15. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 5.
Korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena, kar pa glede na v tožbi ugovarjani porast tržnih cen za zemljišča v RS vzbuja dvom v izhodiščno vrednost, ki je bila podlaga za izračun odškodnine po navodilu, zaradi česar sodišče pravilnosti v tem upravnem postopku določene višine odškodnine ne more preveriti in zato tudi ne more rešiti spora.
ZUS-1 člen 4. URS člen 19, 22, 25, 32, 34, 35, 53, 55. ZTuj-1 člen 47, 50, 50/4, 50/5.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - odstranitev tujca iz države - izdaja odločbe - varstvo osebne svobode - pravica do pravnega sredstva - svoboda gibanja
Tožena stranka bi morala v skladu z določilom 47. člena ZTuj -1 tožniku izdati odločbo, s katero bi mu bilo odrejeno, da mora zapustiti državo, določen bi moral tudi rok za prostovoljno zapustitev države, odločba o zapustitvi države bi morala postati izvršljiva. To pomeni, da bi tožniku moral biti dan rok za prostovoljno zapustitev države in šele potem, ko države v roku ne bi zapustil, bi tožena stranka lahko pričela s postopkom prisilne odstranitve iz države.
Tožniku je bila nezakonito odvzeta prostost na policijski postaji, od trenutka, ko je stekel postopek v zvezi z nezakonitim prebivanjem tožnika v Republiki Sloveniji, do trenutka, ko je bil na mejnem prehodu Dragonja odstranjen iz države in je vstopil v Republiko Hrvaško. Tožniku je bila s tem kršena ustavna pravica do osebne svobode, ustavna pravica svobode gibanja in pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva.
Upravni organ je pravilno izdal odločbo o odvzemu vozniškega dovoljenja, saj tožnik ni opravil zahtevanega kontrolnega zdravstvenega pregleda, na katerega je bil poslan in ni dostavil dokazila o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil.
ZLS člen 67, 67/1, 67/2, 68. ZSZ člen 62, 62/1, 62/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-1. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Piran člen 15, 15/3.
V tej zadevi je na prvi stopnji z izpodbijano odločbo odločil župan, čeprav po določbah ZLS in ZSZ ni bil stvarno pristojen za odločanje, kar pomeni, da je izpodbijano odločbo izdal stvarno nepristojni organ.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Vloga tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni vsebovala vseh sestavin, ki so obvezne po 32. členu ZBPP. Tako iz nje ni bilo mogoče razbrati podatkov o zadevi, v zvezi s katero želi brezplačno pravno pomoč. Zato jo je organ za BPP zaradi nepopolnosti in nerazumljivosti v smislu 67. člena ZUP utemeljeno zavrgel, potem ko je bil tožnik z dopisom neuspešno pozvan, naj vlogo popravi.
ZUP člen 55, 66, 66/1, 240, 240/2, 246, 246/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 36, 36/1, 36/1-6.
pritožba v upravnem postopku - pritožba vložena po neupravičeni osebi - pooblastilo za zastopanje - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
ZUP upravnemu organu ne nalaga, da v okoliščinah, ki kažejo, da je pritožbo vložila neupravičena oseba, preverja morebitno pooblastilno razmerje s stranko. To je dolžan storiti le, če je iz pritožbe razvidno, da jo oseba vlaga v imenu stranke, torej kot njen pooblaščenec, pooblastilo za zastopanje pa pritožbi ni predloženo.
Ker je v obravnavani zadevi izpodbijan upravni akt o zavrženju pritožbe, ki jo je vložila Občina ..., bi odločitev s tožbo torej lahko izpodbijala le Občina ....
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - kap objekta - osončenje - stranski udeleženec
Stranski udeleženec ne more v postopku sodelovati zaradi varstva svojih dejanskih koristi, javnih koristi ali varstva koristi tretjih oseb.
Iz tretje alineje 19. člena PUP izhaja, da je odmik 1,5 višine kapi predvidenega objekta določen zaradi osončenja in da je kot izhodišče za določitev odmika predvidenega objekta od obstoječega določena višina kapi predvidenega objekta. Kap pa je rob strehe, ki po naravi stvari še vpliva na osenčenje, če streha nima horizontalnih lomov. Kako daleč seže vpliv roba strehe, je geometrijsko odvisno od višine kapi oziroma od horizontalnega loma strešine. Neupoštevanje horizontalnega loma strešine bi namreč lahko pomenilo, da odmiki med objekti ne bi bili odvisni od gabaritov, temveč od poljubnega oblikovanja in prilagajanja strešine.
ZLPLS člen 11, 14a, 14a/4. ZUP člen 214, 214/2, 214/3, 214/5, 237, 237/2, 237/2-7.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ocena strokovne komisije - obrazložitev odločbe - pristojnost za odločanje o pritožbi
Sama navedba točkovanja ni zadostna obrazložitev, ampak mora biti iz obrazložitve v zadostni meri razvidno, zakaj je stranka dobila določeno število točk po posameznih merilih oziroma kriterijih iz podzakonskega predpisa.
ZUP člen 233, 233/1, 245, 251. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
soglasje k projektnim rešitvam - upravni postopek - pristojnost za odločanje o pritožbi - odprava pomanjkljivosti - pravni interes za tožbo
S tem ko je župan kot pritožbeni organ na podlagi vložene tožnikove pritožbe odpravil prvostopenjsko odločbo o zavrnitvi pritožbe in v nadaljevanju vsebinsko odločil o pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi soglasja k projektnim rešitvam, je saniral nezakonito ravnanje prvostopenjskega organa, ki je v nasprotju z določbo 1. odstavka 233. člena ZUP in 2. odstavkom 67. člena ZLS kar sam odločil o pritožbi zoper svojo zavrnilno odločbo. S tem je nastopilo stanje, kot da zavrnilna pritožbena odločba na prvi stopnji ni bila izdana, kar pomeni, da ne posega v tožnikov pravni položaj.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga za obnovo - subjektivni rok
V zadevah, ko je iz okoliščin mogoče ugotoviti, kdaj je bil predlagatelj obnove seznanjen z izdajo upravne odločbe, je v skladu s 5. točko prvega odstavka 263. člena ZUP dokaz z vročitvijo te odločbe nadomeščen s sklepanjem. Zaradi posledic za predlagatelja obnove mora biti to sklepanje zanesljivo in temeljito obrazloženo.
ZIKS-1 ne določa razlogov za premestitev v oddelek s svobodnejšim režimom, temveč pogoj za tako premestitev, tj. oceno, da obsojenec takega režima ne bo zlorabil.
Po 2. odstavku 81. člena ZIKS-1 o premestitvi obsojenca v okviru istega zavoda odloča direktor zavoda po tem, ko dobi mnenje vodje oddelka v katerem obsojenec prestaja kazen zapora. Gre za uporabo instituta prostega preudarka, pri tem pa je direktor zavoda vezan na obseg in namen pooblastila, določenega v zakonu. V obravnavanem primeru sodišče ne more preveriti uporabe prostega preudarka, ker ocenjuje, da izpodbijana odločitev ni obrazložena tako, da bi bilo mogoče preizkusiti, ali so bila ugotovljena vsa pravno pomembna dejstva in okoliščine, ki so podlaga za odločanje po prostem preudarku, in ali je bil ta preudarek uporabljen na način, ki ustreza namenu, za katerega je določen.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - vrednost predmeta spora - nagrada za narok v delovnem sporu
V individualnem delovnem sporu zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi se vrednost spora določi na podlagi 2. odstavka 24. člena ZOdvT, to je po znesku šestih bruto dohodkov, ki so bili izplačani pred prenehanjem delovnega razmerja.
Po tarifni številki 3102 odvetniku (v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči) pripada nagrada za narok, ki obsega eno nagrado za vse naroke ne glede na število narokov, ki jih sodišče opravi. ZOdvT, za razliko od prej veljavne odvetniške tarife, temelji na načelu ene nagrade za vse vloge in ene nagrade za vse naroke. V kolikor bi bil namen zakonodajalca tak, da v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči zajema nagrada za narok nagrado za zastopanje na vseh narokih, bi zakonodajalec to tudi izrecno predpisal, kot je to storil v kazenskih in prekrškovnih zadevah.