brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za narok v pravdnem postopku
Pristojni organ je nagrado odmeril upoštevajoč le en predmet oziroma njegovo vrednost (znesek dajatev, ki izvirajo iz delovnega razmerja), ne pa tudi drug predmet (prenehanje delovnega razmerja), zato tožeča stranka utemeljeno ugovarja, da je napačno uporabil določbe ZOdvT o predmetu odvetniške storitve in njegovi vrednosti. Postopek v upravnem sporu, postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči, pravdni in nepravdni postopek so zasnovani oziroma se vodijo na konceptu Zakona o pravdnem postopku (po 19. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače), za katerega velja načelo koncentracije glavne obravnave kot instrumenta za zagotovitev pospešitve in ekonomičnosti postopka. Odraz temu je v ZOdvT določitev ene nagrade za celoten sklop istovrstnih storitev (ene nagrade za vse naroke).
Komisija je strokovni medicinski organ, ki v postopku ugotavljanja razlogov za (ne)opustitev obveznega cepljenja daje mnenje. Ta mnenja imajo zato lahko zgolj naravo izvedenskega mnenja, katerega vsebina mora zajemati vse, kar določa 193. člen ZUP. Tožniki so bili z mnenjem Komisije seznanjeni šele s prejemom izpodbijane odločbe. S tem jim je bilo onemogočeno, da opozorijo na morebitne nejasnosti ali pomanjkljivosti mnenja.
Pomanjkljivo strokovno mnenje ne more biti zadostna podlaga za izdajo upravne odločbe, v kateri se je organ dolžan opredeliti do vseh relevantnih navedb strank.
ZJC člen 82. Odlok o občinskih cestah v Občini Razkrižje člen 41, 46.
inšpekcijski ukrep - ukrep občinskega inšpektorja - vzdrževanje občinskih cest - ogrožanje prometa na cesti - preglednost ceste - dolžnost lastnika zemljišča odstraniti ovire na cesti
Lastnik zemljišča krši določila občinskega odloka tudi z opustitvijo del - v konkretnem primeru z opustitvijo rezanja vej, ki z njegovega zemljišča segajo na območje ceste.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov
Ker so se tožničini mesečni dohodki zvišali preko cenzusa, o čemer pa tožnica ni obvestila tožene stranke, je ta na podlagi 43. člena ZBPP pravilno ugotovila, da je bila tožnici brezplačna pravna pomoč neupravičeno dodeljena, zato jo je v skladu z navedeno določbo dolžna vrniti.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za varstvo kulturne dediščine - dela, izvedena v nasprotju s kulturnovarstvenimi pogoji - ukrep ustavitve del - pasivna legitimacija - izvajalec del
Med tožnikom kot izvajalcem del in njegovim podizvajalcem sklenjena pogodba ima le značaj podizvajalske pogodbe in vzpostavlja pogodbeni odnos le med njima. V odnosu do investitorja in do pristojnih organov ima odgovornosti in obveznosti izvajalca del še vedno tožnik.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - prepoved vlaganja novih prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Organ za brezplačno pravno pomoč je tožnikovo prošnjo utemeljeno zavrgel kot nedovoljeno, ker mu je bila s pred tem izdano odločbo izrečena 6-mesečna prepoved vlaganja novih prošenj za brezplačno pravno pomoč iz razloga po petem odstavku 20. člena ZBPP.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Ker vlagateljica kljub pozivu organa (na katero odločbo se nanaša njen predlog za obnovo), svoje vloge ni dopolnila, je organ pravilno in zakonito zavrnil njen predlog za obnovo postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - že pravnomočno odločena upravna stvar - spremenjeno dejansko stanje zadeve - zavrženje zahteve
Ker se je dejansko stanje, v zvezi z ugotavljanjem finančnega položaja tožnice glede na dejansko stanje, ki se je ugotavljalo v že pravnomočno končani upravni zadevi, spremenilo, je tožena stranka tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči neutemeljeno zavrgla.
zahteva za denacionalizacija - predmet denacionalizacije - dokazno breme - listine o podržavljenju
Možnost, da bi se lahko dokazi hranili pri institucijah v Srbiji, ni podlaga za odpravo izpodbijane odločbe. Kolikor pa bo tožeča stranka dokaze sama pridobila, bo imela možnost predlagati obnovo postopka.
Denarni depoziti ter obligacijski vrednostni papirji niso predmet denacionalizacije po 8. členu ZDen.
Ker je predmetno zemljišče v planskih aktih opredeljeno kot stavbno, je odločitev upravnega organa, da zavrže vlogo za odobritev pravnega posla s tem zemljiščem pravilna. Tožnikove navedbe o dejanski (kmetijski) rabi predmetnega zemljišča ne vplivajo na odločitev v zadevi.
ZEN člen 64, 11/3. ZD člen 145/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-2.
evidentiranje zemljišča pod stavbo - aktivna legitimacija za vložitev predloga - skupna lastnina dedičev - varstvo pravic stranke
Kot ena izmed skupnih lastnic je A.A. bila upravičena za vložitev obravnavane zahteve (kar pomeni, da se sodišče s tožnico o tem spornem vprašanju ne strinja), bi pa morala že v postopku za izdelavo elaborata in (nato nadalje tudi) v upravnem postopku evidentiranja zemljišča pod stavbo glede na tretji odstavek 11. člena ZEN sodelovati tudi tožnica kot skupna lastnica oziroma dedinja po pok. B.B., kar pa iz podatkov spisa ni razvidno in kar ugovarja tudi tožnica.
ZUP člen 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7, 254, 254/1. ZDIJZ člen 15, 15/1.
dostop do informacij javnega značaja - magnetogram seje Vlade - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev drugostopne odločbe
Na podlagi določila 1. odstavka 254. člena ZUP v povezavi z 2. odstavkom 15. člena ZDIJZ se določbe ZUP, ki se nanašajo na odločbo, smiselno uporabljajo tudi za odločbo o pritožbi. Navedeno pomeni, da mora tudi odločitev drugostopnega organa, v konkretnem primeru tožene stranke, o pritožbi, zadostiti standardom, ki so se v zvezi z obrazložitvijo upravnega akta izoblikovali v upravno sodni praksi na podlagi določil 1. odstavka 214. člena ZUP.
ZBPP člen 49. ZSV člen 30. ZSVarPre člen 15. Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči člen 4.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - izboljšanje premoženjskega stanja upravičenca - ugotavljanje višine dohodka iz dejavnosti
V primeru, ko nosilec dejavnosti izkazuje izgubo, se za potrebe ugotavljanja pravic do socialnovarstvenih prejemkov kot dohodek upošteva bruto minimalna plača v višini 75%. Čeprav se bo ZSVarPre pričel uporabljati šele 1. 6. 2011, vendar velja že od 11. 8. 2010, je po presoji sodišča treba določbe Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči uporabljati v smislu navedenega zakona, ki pa za primere, ko podjetnik izkazuje izgubo, določa, da se upošteva kot njegov dohodek 75 % minimalne plače.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vročitev odločbe - naslov prebivališča - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Iz številnih listin v upravnem spisu izhaja drugačno dejansko stanje glede stalnega prebivališča tožnika, tožena stranka pa ni navedla, zakaj se vročitev ni opravila na naslovu prebivališča v B., zato gre za bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP.
Tožnik ni izkazal, da je za objekt, za gradnjo katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, takšno dovoljenje tudi pridobil. Ker gre torej za nelegalno gradnjo, je izrek inšpekcijskega ukrepa po 152. členu ZGO-1 utemeljen.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - nagrada za narok v pravdnem postopku
Po tar. št. 3102 odvetniku (v pravdnem postopku) pripada nagrada za narok, ki obsega eno nagrado za vse naroke, ne glede na število narokov, ki jih sodišče opravi.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - vrednost predmeta spora - nagrada za narok v delovnem sporu
V individualnem delovnem sporu zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi se vrednost spora določi na podlagi 2. odstavka 24. člena ZOdvT, to je po znesku šestih bruto dohodkov, ki so bili izplačani pred prenehanjem delovnega razmerja.
Po tarifni številki 3102 odvetniku (v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči) pripada nagrada za narok, ki obsega eno nagrado za vse naroke ne glede na število narokov, ki jih sodišče opravi. ZOdvT, za razliko od prej veljavne odvetniške tarife, temelji na načelu ene nagrade za vse vloge in ene nagrade za vse naroke. V kolikor bi bil namen zakonodajalca tak, da v postopku pred delovnimi in socialnimi sodišči zajema nagrada za narok nagrado za zastopanje na vseh narokih, bi zakonodajalec to tudi izrecno predpisal, kot je to storil v kazenskih in prekrškovnih zadevah.
Ugotovitev, da znašajo tožnikovi dohodki v obdobju avgust-oktober 2010 skupaj 1.418,73 EUR, je skladna s podatki upravnih spisov. Toliko so namreč znašali tožnikovi prejemki iz naslova pokojnine, varstvenega dodatka in invalidnine. Zato je pravilna tudi ugotovitev, da je njegov povprečni mesečni dohodek znašal 472,91 EUR. Dejstvo, da tožniku navedeni znesek (zaradi odtegljajev) ni bil izplačan v celoti, na odločitev ne more vplivati.