odlog plačila globe - zahteva za odlog plačila - davčna izvršba - stvarna pristojnost organa
Tožnik bi moral zahtevek za obročno plačilo globe (odlog globe) nasloviti na organ, ki je izdal odločbo o plačilu, ne pa na davčni organ, ki po Zakonu o prekrških nima te pristojnosti odločanja.
DDV - upravni spor - odprava izpodbijanega akta - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Za tožbo zoper odločbo, ki je predmet tega upravnega spora, tožnik nima pravnega interesa, kajti izpodbijana odločba prvostopenjskega organa je bila odpravljena z odločbo drugostopenjskega organa. Ker odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu ni več in ne učinkuje na pravni položaj tožnice oziroma očitno ne posega v tožničine pravice, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.
zahteva za odpravo posamičnega akta - nastanek škodljivih posledic - dejanski interes vlagatelja - sorazmernost posega v pridobljene pravice
Ne glede na dejstvo, da je Ustavno sodišče presojalo nezakonitost podzakonskega predpisa ob predpostavki, da so na njegovi podlagi nastale določene posledice (da so bila izdana gradbena dovoljenja, kar izhaja iz obrazložitve ustavne odločbe), mora tisti, ki takšno zahtevo vlaga, izkazati nastanek škodljivih posledic, ki izvirajo iz na nezakonitem predpisu temelječega posamičnega akta.
ZTuj-1 člen 9. Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja člen 5, 13. ZUP člen 248. ZUS-1 člen 36, 36/6.
gibanje oseb prek meja - zavrnitev vstopa v državo - pogoji za vstop državljanov tretje države v schengensko območje - dokumentacija o namenu in pogojih bivanja - obrazložitev odločbe - pravni interes za tožbo
Že v prvostopenjskem aktu je potrebno pisno navesti, kateri so razlogi za zavrnitev ter zakaj prvostopenjski organ ne sprejema odgovora zavrnjene osebe na te razloge. Razlogi so lahko dovolj natančni le, če se pri odločitvi na samem obrazcu vpiše vse, kar je zgoraj navedeno.
Tožnica se že ob vložitvi pritožbe ni več nahajala v Centru za tujce, njen interes za izpodbijanje tega sklepa pa je lahko zgolj v tem, da v centru ne bi bila več nastanjena. Zaradi tega tudi morebitna ugoditev tožbi v tem delu njenega pravnega položaja ne bi v ničemer izboljšala. Izpodbijani sklep o nastanitvi v Centru za tujce torej ne posega več v pravice ali pravne koristi tožnice, ki bi jih bilo treba zavarovati v tem upravnem sporu.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-7, 62, 62/2, 66, 66/1, 66/1-1.
gradbeno dovoljenje - rekonstrukcija objekta - skladnost projekta s prostorskim aktom - objekt, zgrajen pred 31. 12. 1967 - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca
Skladnost izpodbijane odločitve s prostorskim aktom glede odmikov v obravnavani zadevi ni odločilna, ker se po ugotovitvi upravnega organa z rekonstrukcijo objekta njegova lega ne bo spremenila in s tem tudi ne oddaljenost od sosednjih zemljišč. Ugotovitvi, da je bil obstoječi stanovanjski objekt zgrajen pred 31. 12. 1966, in da se zato šteje za zakonito zgrajeni objekt, pa tožniki ne nasprotujejo.
V skladu s petim odstavkom 27. člena ZSV se od lastnega dohodka odštejejo izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova, zato je dejstvo o tem, v kakšni višini tožnik plačuje preživnino, pomembno za ugotovitev tožnikovega dohodka.
Zgolj zemljiška knjiga je tista javna knjiga, v kateri se vodijo podatki o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z njimi, zato toženka dejstva tožnikovega lastništva sporne nepremičnine ne bi smela opreti zgolj na podatke v obvestilu o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, pač pa na podatke v zemljiški knjigi ali drug pridobitni naslov (dedovanje, zakon, odločbo državnega organa), na podlagi katerega se pridobi lastninsko pravico na originaren način.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka - gradbiščna tabla - udeležba v postopku
Ker so tožeče stranke izvedele za izdano gradbeno dovoljenje najkasneje v drugi polovici meseca marca, saj so se gradbena dela na gradbišču pričela že 9.3.2005, druga gradbiščna tabla pa je bila postavljena dne 23.3.2005, tožeče stranke pa so lastniki oziroma etažni lastniki objektov v okolici gradbišča, kjer tudi stanujejo, bi morale že ob povprečni skrbnosti sklepati, da je bilo za navedena gradbena dela, ki so se pričela 9.3.2005, izdano gradbeno dovoljenje.
Iz upravnih spisov nesporno izhaja, da tožnika ob vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja nista predložila nobenega od dokazil o pravici graditi, tega nista storila niti v podaljšanem roku.
Če sodeluje v upravnem postopku samo ena stranka in se pojavi dvom o obstoju pravice, obveznosti oziroma pravnega razmerja, ne gre za predhodno vprašanje, temveč za vprašanje dokazanosti oziroma nedokazanosti takšne pravice oziroma pravnega razmerja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - exceptio illegalis
Zazidalni načrt in s tem tudi njegov grafični del je mogoče spreminjati le po postopku, ki ga za spremembo prostorskega predpisa predvideva zakon, ne pa z investitorjevimi urbanističnimi rešitvami, izdelanimi za potrebe konkretne gradnje, s katerimi soglaša občinski organ.
Izpodbijanemu gradbenemu dovoljenju ni mogoče pripisovati učinkov, ki ne izhajajo iz njegovega izreka. Predmet preizkusa v upravnem sporu so zato lahko le gradnje, ki so z njim izrecno dovoljene.
Tožeče stranke ne morejo uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru zaščite javne koristi, razen kolikor ti pogoji hkrati pomenijo njihove individualne pravice. Po drugi strani tožeče stranke ne morejo uspešno uveljavljati ugovorov, ki predstavljajo izključno zaščito njihovih dejanskih interesov, torej ugovorov, ki nimajo neposredne podlage v predpisih, ki urejajo izdajo izpodbijane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - preverjanje podatkov v prošnji - lastni dohodek prosilca - občinski funkcionar
Po 4. točki prvega odstavka 10. člena ZBPP so prosilci za BPP nevladne organizacije in združenja, ki delujejo v javnem interesu. Tožnica kot občinski funkcionar pa ni nevladna organizacija niti združenje.
Tožnica je s podpisom na obrazcu podpisala tudi izjavo, da glede na svoj finančni položaj brez škode za svoje socialno stanje ne more povrniti stroškov sodnega postopka oziroma prejemanja pravne pomoči, da je seznanjena s tam navedenimi določbami ZBPP in da soglaša, da pristojni organ z namenom preverjanja podatkov, ki so davčna tajnost, te pridobi po uradni dolžnosti. Pristojni organ za BPP pa ima tudi v 33. členu ZBPP pooblastilo, da preveri podatke v prošnji.
Upravni organ je izdajo kulturnovarstvenega soglasja zavrnil zato, ker je na podlagi razlage prostorskega akta prišel do ugotovitve, da ta prostorski akt na obravnavanem območju ne predvideva oziroma ne dovoljuje postavitve novega naselja. S tem je organ odločil o umestitvi nameravane gradnje v prostor oziroma o skladnosti te gradnje s prostorskim aktom. Za tako odločanje pa ne prvostopenjski ne drugostopenjski upravni organ v postopku izdaje kulturnovarstvenih pogojev nimata podlage ne v zakonu ne v podzakonskih aktih.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - subsidiarni tožilec
Tožnik je že pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči hotel nadaljevati kazenski pregon zoper A.A. in ostale svetnike občine, s tem da je zoper njih vložil subsidiarni obtožni predlog, ki pa je bil kot nedovoljen pravnomočno zavržen. Zato je tudi po mnenju sodišča tožnikovo pričakovanje, da bo imel v isti zadevi kot subsidiarni tožilec verjetne izglede za uspeh, očitno nerazumna.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - predhodni preizkus tožbe - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Sodišče v upravnem sporu meritorno odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika zgolj v primeru, če v postopku ob predhodnem preizkusu tožb ugotovi, da so kumulativno izpolnjeni vsi formalni pogoji (procesne predpostavke), ki jih zakon določa vključno s procesno predpostavko pravočasno vložene tožbe. Če sodišče ugotovi, da je bila tožba vložena po izteku zakonsko določenega roka za tožbo, torej prepozno, jo mora po uradni dolžnosti zavreči s sklepom kot prepozno vloženo. V takem primeru pa gre zgolj za procesno (in ne za meritorno) odločitev sodišča. Zato mora svojo odločitev obrazložiti (le) v okviru pravne podlage sprejete procesne odločitve ob upoštevanju standardov, ki so se v tem pogledu izoblikovali v sodni praksi.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - zavezanec za plačilo prispevka - povečanje neto tlorisne površine
Komunalni prispevek za povečanje neto tlorisne površine je treba plačati ne glede na to, da je bil komunalni prispevek za gradnjo na istem zemljišču že plačan.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - obrazložitev odločbe
Toženka bi morala ob odmeri komunalnega prispevka uporabiti določbe ZPNačrt, določbe občinskega akta, na katerega se sklicuje v obrazložitvi izpodbijane odločbe, pa le toliko, kolikor niso v nasprotju z ZPNačrt.
ZGO-1 člen 144, 200, 200/1. ZUN člen 75, 75/4, 76c. ZUP člen 189, 189/1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - neskladna gradnja - odstranitev objekta - dokazni postopek
Gradbeni inšpektor mora v skladu s 144. členom ZGO-1 med drugim izpolnjevati še pogoja, da ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s področja gradbeništva ali arhitekture in da ima poleg univerzitetne izobrazbe še najmanj 3 leta delovnih izkušenj s področja graditve objektov oz. poleg visoke strokovne izobrazbe še najmanj 5 let takšnih delovnih izkušenj, kar pomeni, da gre za osebo, ki ima znanja tudi s področja gradbeništva oz. arhitekture. Zaradi tega gradbeni inšpektor lahko sam ugotavlja relevantna dejstva s tega področja.
V skladu s 4. odstavkom 75. člena ZUN mora gradbeni inšpektor ugotoviti, ali je odstranitev zgolj kleti pod osnovnim objektom glede na statično varnost in stabilnost preostalega objekta sploh mogoča oz. ali je v nasprotnem primeru treba odstraniti celoten objekt in vzpostaviti zakonito stanje.
Ker obravnavani postopek glede izdanega gradbenega dovoljenja ni pravnomočno končan, v zadevi ni mogoče uporabiti razveljavljenega prvega odstavka 74.b člena ZGO-1 kot podlage za presojo, ali je tožnik lahko stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in s tem upravičena oseba za vložitev pritožbe zoper izdano gradbeno dovoljenje po določbi 1. odstavka 229. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - časovna veljavnost odvetniške tarife - nagrada za narok v pravdnem postopku
Nagrada za narok po tarifni št. 3102 pomeni, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke.
Brezplačna pravna pomoč je bila upravičencu odobrena za postopek pred sodiščem prve stopnje. Tožnik je tožbo na ugotovitev pravne neveljavnosti oporoke vložil dne 21. 1. 2009, zato se glede na prehodno določbo 41. člena ZodvT, za odmero nagrade in izdatke za storitve odvetnikov uporabljajo določbe ZOdvT.