komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - obrazložitev odločbe
Toženka bi morala ob odmeri komunalnega prispevka uporabiti določbe ZPNačrt, določbe občinskega akta, na katerega se sklicuje v obrazložitvi izpodbijane odločbe, pa le toliko, kolikor niso v nasprotju z ZPNačrt.
ZVojI v 105. členu izrecno ureja razveljavitev po nadzorstveni pravici in jo dovoljuje iz enega samega razloga, če je bil z odločbo prekršen materialni zakon v korist posameznika. Ureditev tega pravnega sredstva po ZvojI je torej ožja od ureditve po ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna prošnja - osebni stečaj
Prosilki, ki je v postopku osebnega stečaja, ni mogoče odobriti brezplačne pravne pomoči za postopek, v katerem bo procesna dejanja opravljal stečajni upravitelj. Zaradi nastanka pravnih posledic osebnega stečaja je namreč prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumna.
Tožnik je sodeloval v verigi preprodaje tovornega vozila in polpriklopnika in zahteval vračilo vstopnega DDV. Organ prve stopnje je ugotovil, da gre za račune s ponarejeno vsebino in da gre za navidezne račune, ki prikrivajo resnične posle v verigi preprodaje vozil, pridobljenih v EU, zato tožniku ni mogoče priznati odbitka vstopnega DDV.
Akt, ki se izpodbija v tem sporu, je bil že odpravljen s sodbo upravnega sodišča, zaradi česar tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala.
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge- zavrženje vloge
Ker je bil poziv za dopolnitev nepopolne prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno vročen pooblaščenki tožnika (prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči), ki pa vloge v roku ni dopolnil, je bila vloga tožnika pravilno zavržena kot nepopolna.
ZDIJZ člen 1, 1/1, 6, 6/1, 6/1-2. ZSkuS člen 2, 3, 3/2, 3/4, 4, 9, 9/1, 9/1-1. ZR člen 51, 51/3. ZSŠP člen 2, 2/2.
informacija javnega značaja - zavezanec za dostop do informacij javnega značaja - pravna oseba javnega prava - nosilec javnega pooblastila
Tožeča stranka je nosilec javnega pooblastila, čim pa je nosilec javnega pooblastila, pa je po 1. odstavku 1. člena ZDIJZ že samo zaradi tega zavezanec po ZDIJZ. Ne glede na to pa je tožeča stranka zavezanec po ZDIJZ tudi zaradi tega, ker je pravna oseba javnega prava.
izvršba - izvršba po drugi osebi - plačilo stroškov izvršbe
Tožeča stranka s trditvijo, da ni prejela pogodbe, sklenjene med prvostopnim organom in izvajalcem del, ne more biti uspešna. Tožeča stranka ni stranka tega pogodbenega razmerja, s cenami določenimi po predmetni pogodbi pa je tožeča stranka seznanjena z izpodbijano odločbo, tudi glede tega pa tožeča stranka nobenih konkretnih ugovorov ni postavila.
premestitev obsojenca - predlog za premestitev obsojenca - pritožba v upravnem postopku - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe
Postopek se je začel na podlagi prošnje obsojenca, ki je torej stranka, na katere zahtevo se je začel postopek, in o čigar zahtevi je prvostopni organ tudi odločil, kar pomeni, da bi zoper prvostopni akt bil torej upravičen vložiti pritožbo obsojenec sam oziroma po svojem pooblaščencu, če bi pooblaščenca imel. Določba 79. člena ZIKS namreč ne daje podlage, da bi ožji družinski član nadaljeval postopek z vlaganjem pravnih sredstev, če v postopku na prvi stopnji sploh ni sodeloval.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - podobnost med znakoma - dominanten del znaka
Dominanten del je tisti, ki v znaku najbolj izstopa in po katerem si bo potrošnik znak zapomnil.
Pri presoji verjetnosti nastanka zmede sta podobnost znakov in podobnost blaga oziroma storitev soodvisna kriterija, kar pomeni, da se lahko visoka stopnja podobnosti med blagom ali storitvami nadomesti z nizko stopnjo podobnosti med znakom in znamko in obratno.
DDV - upravni akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je pritožbeni organ odpravil prvostopenjsko odločbo, s katero je prvostopenjski organ odločal po 90. členu ZDavP-2. Po navedeni določbi davčni organ ob izpolnjevanju tam zapisanih pogojev, odločbo po uradni dolžnosti ali na zahtevo zavezanca za davek, odpravi, razveljavi. Če davčni organ ugotovi, da odločbe ni treba spremeniti, zahtevek zavezanca za davek zavrne. V obravnavanem primeru s tem, ko je bila odpravljena izpodbijana odločba in ni bilo odločeno o zahtevku zavezanca za davek, pomeni da o zahtevku tožnika za vračilo, ki ga je prvostopenjski organ prejel 30. 8. 2007, ni bilo meritorno odločeno. Izpodbijana odločitev ne sodi med upravne akte iz 2. člena ZUS-1.
Vloge, naslovljene na sodišče, opremljene s prejemnimi štampiljkami, so po presoji sodišča ključnega pomena pri ugotavljanju, ali je tožnica opravila dejanja, za katera zahteva plačilo stroškov, od odgovora na to vprašanje pa je odvisna tudi odločitev, ali je tožnica upravičena do zahtevanega plačila. S prejemno štampiljko namreč pooblaščena sodna oseba na vložišču potrdi, da je sodišče prejelo vlogo, ki jo je stranka poslala po pošti oz. jo je oddala na sodišču neposredno.
ZUP člen 213, 214, 237, 237/2, 237/2-7. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev člen 15.
izvolitev v naziv - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Iz izreka prvostopenjske odločbe izhaja, da je bila tožničina vloga za izvolitev v naziv izredne profesorice zavrnjena iz razloga, ker ne izpolnjuje v celoti vseh v Merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev določenih kriterijev – ker zaradi izrazito negativnega študentskega mnenja ni bila dokazana njena pedagoška uspešnost skladno z določbo 15. člena Meril. Takšna formulacija izreka pa je (poleg tega, da razlogi za odločitev ne sodijo v izrek upravnega akta) nejasna, saj 15. člen Meril ne govori ničesar o tem, kaj pomeni negativno mnenje ŠS oziroma ne govori ničesar o tem, da je negativno mnenje ŠS dokaz za pedagoško neuspešnost kandidata za izvolitev v naziv.
V izreku navedeni razlogi za odločitev pa so tudi v nasprotju s tistimi, ki so navedeni v obrazložitvi. Iz obrazložitve namreč izhaja, da je bila tožničina vloga zavrnjena, ker Habilitacijska komisija ni dala soglasja k izvolitvi v naziv, iz izreka odločbe pa izhaja, da je bila njena vloga zavrnjena, ker zaradi izrazito negativnega študentskega mnenja ni bila dokazana njena pedagoška uspešnost skladno z določbo 15. člena Meril. Glede na navedeno je izpodbijani sklep tudi sam s seboj v nasprotju in ga iz tega razloga ni mogoče preizkusiti.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - pravni interes za tožbo - že odpravljen akt
Akt, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, je bil že odpravljen s sodbo upravnega sodišča, zaradi česar tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
Tožnik je odločbo o verifikaciji z dne 4. 5. 2010 prejel isti dan. Zoper njo je imel določen 8 dnevni rok za pritožbo. To pomeni, da je postala odločba veljavna v smislu izvršljivosti, po 5. 5. 2010. Tako tožnik obravnavanega pogoja ob prijavi in izteku razpisnega roka ni izpolnjeval.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - družinski člani prosilca
Ker tožnik v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, da v stanovanjski hiši živi tudi njegova mati, je tožena stranka pri določanju površine primernega stanovanja za tožnikovo družino, pravilno upoštevala le tri družinske člane (tožnika, njegovo ženo ter otroka).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - razlog zamolčanja
Ker zakon ne določa (več), da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oz. njihovega zamolčanja izkazan namen, so neutemeljeni tožbeni ugovori, v smislu katerih gre pri zamolčanem premoženju za malo vredne vrednostne papirje, na katere je tožnica pri vložitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč pozabila.
Ker upravni organ dejstev, ki izhajajo iz vloge in prijavne dokumentacije tožeče stranke, ni ugotavljal in presojal ter tudi ni pojasnil, zakaj te okoliščine ne pomenijo, da gre za projekt, ki uvaja nove trende v kulturni ustvarjalnosti oziroma ne sledi svetovnim trendom, so bila za odločitev bistvena dejstva nepopolno ugotovljena.