brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - subsidiarni tožilec
Tožnik je že pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči hotel nadaljevati kazenski pregon zoper A.A. in ostale svetnike občine, s tem da je zoper njih vložil subsidiarni obtožni predlog, ki pa je bil kot nedovoljen pravnomočno zavržen. Zato je tudi po mnenju sodišča tožnikovo pričakovanje, da bo imel v isti zadevi kot subsidiarni tožilec verjetne izglede za uspeh, očitno nerazumna.
Ker obravnavani postopek glede izdanega gradbenega dovoljenja ni pravnomočno končan, v zadevi ni mogoče uporabiti razveljavljenega prvega odstavka 74.b člena ZGO-1 kot podlage za presojo, ali je tožnik lahko stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in s tem upravičena oseba za vložitev pritožbe zoper izdano gradbeno dovoljenje po določbi 1. odstavka 229. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje
Pravilno je organ za brezplačno pravno pomoč kot primerno stanovanje za tričlansko družino določil 70 m2, zato je po presoji sodišča pravilna tudi ugotovitev, da presežek površine stanovanja šteje kot premoženje, ki ga je potrebno upoštevati pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči.
Tožena stranka, ki je postopek začela po uradni dolžnosti na podlagi 8. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-246/02-28. Tožnik je bil sprejet v državljanstvo z odločbo z dne 23. 5. 2001, ki mu je bila osebno vročena dne 5. 6. 2001, tako da je od tega dne dalje državljan Republike Slovenije, do navedenega datuma pa je na podlagi 13. člena Ustavnega zakona užival enakopraven status z državljani Republike Slovenije (z izjemo možnosti nakupa nepremičnin).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - razlog zamolčanja
Ker zakon ne določa (več), da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oz. njihovega zamolčanja izkazan namen, so neutemeljeni tožbeni ugovori, v smislu katerih gre pri zamolčanem premoženju za malo vredne vrednostne papirje, na katere je tožnica pri vložitvi prošnje za brezplačno pravno pomoč pozabila.
Po 68. členu ZDDV-1 mora davčni zavezanec prvotni odbitek popraviti, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen. Davčni zavezanec mora opraviti popravek, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot npr. odpovedi nakupov ali znižanja cen, razen v primeru uradno dokazanega uničenja ali izgube ter v primeru dajanja daril manjših vrednosti ali dajanja vzorcev iz 7. člena ZDDV-1 (2. in 3. odstavek 68. člena ZDDV-1). Po 110. členu PZDDV-1 je s spremembo dejavnikov, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV, mišljena sprememba pogojev, ki so bili odločilni za odbitek na začetku uporabe osnovnega sredstva, naknadna sprememba teh pogojev pa privede do večjega ali manjšega odbitka glede na začetno stanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - družinski člani prosilca
Ker tožnik v vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, da v stanovanjski hiši živi tudi njegova mati, je tožena stranka pri določanju površine primernega stanovanja za tožnikovo družino, pravilno upoštevala le tri družinske člane (tožnika, njegovo ženo ter otroka).
izvršba - izvršba po drugi osebi - plačilo stroškov izvršbe
Tožeča stranka s trditvijo, da ni prejela pogodbe, sklenjene med prvostopnim organom in izvajalcem del, ne more biti uspešna. Tožeča stranka ni stranka tega pogodbenega razmerja, s cenami določenimi po predmetni pogodbi pa je tožeča stranka seznanjena z izpodbijano odločbo, tudi glede tega pa tožeča stranka nobenih konkretnih ugovorov ni postavila.
Ker upravni organ dejstev, ki izhajajo iz vloge in prijavne dokumentacije tožeče stranke, ni ugotavljal in presojal ter tudi ni pojasnil, zakaj te okoliščine ne pomenijo, da gre za projekt, ki uvaja nove trende v kulturni ustvarjalnosti oziroma ne sledi svetovnim trendom, so bila za odločitev bistvena dejstva nepopolno ugotovljena.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - podobnost med znakoma - dominanten del znaka
Dominanten del je tisti, ki v znaku najbolj izstopa in po katerem si bo potrošnik znak zapomnil.
Pri presoji verjetnosti nastanka zmede sta podobnost znakov in podobnost blaga oziroma storitev soodvisna kriterija, kar pomeni, da se lahko visoka stopnja podobnosti med blagom ali storitvami nadomesti z nizko stopnjo podobnosti med znakom in znamko in obratno.
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge- zavrženje vloge
Ker je bil poziv za dopolnitev nepopolne prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravilno vročen pooblaščenki tožnika (prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči), ki pa vloge v roku ni dopolnil, je bila vloga tožnika pravilno zavržena kot nepopolna.
premestitev obsojenca - predlog za premestitev obsojenca - pritožba v upravnem postopku - aktivna legitimacija za vložitev pritožbe
Postopek se je začel na podlagi prošnje obsojenca, ki je torej stranka, na katere zahtevo se je začel postopek, in o čigar zahtevi je prvostopni organ tudi odločil, kar pomeni, da bi zoper prvostopni akt bil torej upravičen vložiti pritožbo obsojenec sam oziroma po svojem pooblaščencu, če bi pooblaščenca imel. Določba 79. člena ZIKS namreč ne daje podlage, da bi ožji družinski član nadaljeval postopek z vlaganjem pravnih sredstev, če v postopku na prvi stopnji sploh ni sodeloval.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Glede na to, da zlog BE ni dominanten, pa v celotni besedi BEPANTHOL glede na besedo PANTHOL tudi ne more ustvariti pomensko razlikovalnega učinka. S tega vidika je zaključek upravnega organa, da se primerjana znaka pomensko ne razlikujeta, pravilen.
davek na motorna vozila - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik je pri prvostopenjskemu organu vložil zahtevo za vračilo preveč plačanega DMV, o kateri pa še ni odločeno. Torej postopek odločanja o tožnikovi zahtevi ni končan. Pri izpodbijani odločbi tako ne gre za akt iz 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil dovoljen upravni spor.
Vloge, naslovljene na sodišče, opremljene s prejemnimi štampiljkami, so po presoji sodišča ključnega pomena pri ugotavljanju, ali je tožnica opravila dejanja, za katera zahteva plačilo stroškov, od odgovora na to vprašanje pa je odvisna tudi odločitev, ali je tožnica upravičena do zahtevanega plačila. S prejemno štampiljko namreč pooblaščena sodna oseba na vložišču potrdi, da je sodišče prejelo vlogo, ki jo je stranka poslala po pošti oz. jo je oddala na sodišču neposredno.
Akt, ki se izpodbija v tem sporu, je bil že odpravljen s sodbo upravnega sodišča, zaradi česar tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - občasni in neperiodični dohodki - kmetijska subvencija
V zadnjem trimesečju pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prejeta kmetijska subvencija se pri ugotavljanju upoštevanega mesečnega dohodka preračuna na povprečni mesečni znesek, kar pomeni, da se kot relevanten mesečni dohodek zadnjega trimesečja upošteva le pozitivna razlika med minimalnim dohodkom po ZSV in na že naveden način ugotovljenim povprečnim mesečnim zneskom prejete subvencije.
mednarodna zaščita - mladoletni prosilec - upoštevanje kriterijev glede ocene neverodostojnosti - notranja (ne)konsistentnost - zunanja (ne)konsistentnost - neuporaba informacij o stanju v izvorni državi - izrek odločbe - rok za prostovoljno zapustitev države
V konkretnem primeru bi bila potrebna celovitejša presoja zunanje (ne)konsistentnosti, ker je ocena notranje (ne)konsistentnosti v pretežnem delu neustrezna, in ker tožnik ni navajal takšnih okoliščin preganjanja, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja.
V izpodbijanem aktu tožena stranka ni uporabila informacij o stanju v Gani glede morebitnih spopadov med katoliki in muslimani ter problemi lastništva zemlje v zvezi s kopanjem zlata. Zato je kršila določilo 3. odstavka 22. člena ZMZ.
Izpodbijana odločba je nezakonita tudi zaradi tega, ker izrek ne vsebuje paricijskega roka, v katerem bi lahko tožnik prostovoljno zapustil Slovenijo.
molk organa - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Procesne predpostavke za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi molka organa je opredelil zakonodajalec. V konkretnem primeru te procesne predpostavke niso podane. Iz tožnikovih navedb ter podatkov upravnega spisa namreč ne izhaja, da bi bila nova zahteva tožnika za izdajo odločbe o strankini pritožbi, vložena pred datumom vložitve predmetne tožbe zaradi molka organa. Šele če na novo zahtevo tožnika ne bi bila v nadaljnjih 7—ih izdana odločba (o njegovi pritožbi zoper sklep Občine volilne komisije z dne 28. 10. 2010), bi smel tožnik sprožiti upravni spor, kot če bi bila njegova pritožba zavrnjena.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - pravni interes za tožbo - že odpravljen akt
Akt, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, je bil že odpravljen s sodbo upravnega sodišča, zaradi česar tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.