mednarodna zaščita - mladoletni prosilec - upoštevanje kriterijev glede ocene neverodostojnosti - notranja (ne)konsistentnost - zunanja (ne)konsistentnost - neuporaba informacij o stanju v izvorni državi - izrek odločbe - rok za prostovoljno zapustitev države
V konkretnem primeru bi bila potrebna celovitejša presoja zunanje (ne)konsistentnosti, ker je ocena notranje (ne)konsistentnosti v pretežnem delu neustrezna, in ker tožnik ni navajal takšnih okoliščin preganjanja, ki v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja.
V izpodbijanem aktu tožena stranka ni uporabila informacij o stanju v Gani glede morebitnih spopadov med katoliki in muslimani ter problemi lastništva zemlje v zvezi s kopanjem zlata. Zato je kršila določilo 3. odstavka 22. člena ZMZ.
Izpodbijana odločba je nezakonita tudi zaradi tega, ker izrek ne vsebuje paricijskega roka, v katerem bi lahko tožnik prostovoljno zapustil Slovenijo.
ZUP člen 213, 214, 237, 237/2, 237/2-7. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev člen 15.
izvolitev v naziv - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev - izrek odločbe - obrazložitev odločbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Iz izreka prvostopenjske odločbe izhaja, da je bila tožničina vloga za izvolitev v naziv izredne profesorice zavrnjena iz razloga, ker ne izpolnjuje v celoti vseh v Merilih za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev določenih kriterijev – ker zaradi izrazito negativnega študentskega mnenja ni bila dokazana njena pedagoška uspešnost skladno z določbo 15. člena Meril. Takšna formulacija izreka pa je (poleg tega, da razlogi za odločitev ne sodijo v izrek upravnega akta) nejasna, saj 15. člen Meril ne govori ničesar o tem, kaj pomeni negativno mnenje ŠS oziroma ne govori ničesar o tem, da je negativno mnenje ŠS dokaz za pedagoško neuspešnost kandidata za izvolitev v naziv.
V izreku navedeni razlogi za odločitev pa so tudi v nasprotju s tistimi, ki so navedeni v obrazložitvi. Iz obrazložitve namreč izhaja, da je bila tožničina vloga zavrnjena, ker Habilitacijska komisija ni dala soglasja k izvolitvi v naziv, iz izreka odločbe pa izhaja, da je bila njena vloga zavrnjena, ker zaradi izrazito negativnega študentskega mnenja ni bila dokazana njena pedagoška uspešnost skladno z določbo 15. člena Meril. Glede na navedeno je izpodbijani sklep tudi sam s seboj v nasprotju in ga iz tega razloga ni mogoče preizkusiti.
Po 68. členu ZDDV-1 mora davčni zavezanec prvotni odbitek popraviti, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen. Davčni zavezanec mora opraviti popravek, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot npr. odpovedi nakupov ali znižanja cen, razen v primeru uradno dokazanega uničenja ali izgube ter v primeru dajanja daril manjših vrednosti ali dajanja vzorcev iz 7. člena ZDDV-1 (2. in 3. odstavek 68. člena ZDDV-1). Po 110. členu PZDDV-1 je s spremembo dejavnikov, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV, mišljena sprememba pogojev, ki so bili odločilni za odbitek na začetku uporabe osnovnega sredstva, naknadna sprememba teh pogojev pa privede do večjega ali manjšega odbitka glede na začetno stanje.
davek na motorna vozila - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnik je pri prvostopenjskemu organu vložil zahtevo za vračilo preveč plačanega DMV, o kateri pa še ni odločeno. Torej postopek odločanja o tožnikovi zahtevi ni končan. Pri izpodbijani odločbi tako ne gre za akt iz 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bil dovoljen upravni spor.
molk organa - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Procesne predpostavke za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi molka organa je opredelil zakonodajalec. V konkretnem primeru te procesne predpostavke niso podane. Iz tožnikovih navedb ter podatkov upravnega spisa namreč ne izhaja, da bi bila nova zahteva tožnika za izdajo odločbe o strankini pritožbi, vložena pred datumom vložitve predmetne tožbe zaradi molka organa. Šele če na novo zahtevo tožnika ne bi bila v nadaljnjih 7—ih izdana odločba (o njegovi pritožbi zoper sklep Občine volilne komisije z dne 28. 10. 2010), bi smel tožnik sprožiti upravni spor, kot če bi bila njegova pritožba zavrnjena.
Tožnik je sodeloval v verigi preprodaje tovornega vozila in polpriklopnika in zahteval vračilo vstopnega DDV. Organ prve stopnje je ugotovil, da gre za račune s ponarejeno vsebino in da gre za navidezne račune, ki prikrivajo resnične posle v verigi preprodaje vozil, pridobljenih v EU, zato tožniku ni mogoče priznati odbitka vstopnega DDV.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - pravni interes za tožbo - že odpravljen akt
Akt, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, je bil že odpravljen s sodbo upravnega sodišča, zaradi česar tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna prošnja - osebni stečaj
Prosilki, ki je v postopku osebnega stečaja, ni mogoče odobriti brezplačne pravne pomoči za postopek, v katerem bo procesna dejanja opravljal stečajni upravitelj. Zaradi nastanka pravnih posledic osebnega stečaja je namreč prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči očitno nerazumna.
ZNB člen 22, 22c, 22c/3. ZUP člen 189, 190, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197.
opustitev obveznega cepljenja otroka - strokovno mnenje komisije za cepljenje - seznanitev stranke s strokovnim mnenjem
Ker se s strokovnim mnenjem komisije za opustitev cepljenja ni postopalo kot z izvedenskim mnenjem po pravilih, ki jih določajo določbe od 189. do 197. člena ZUP, tožeči stranki s tem ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti
Namen postopka osebnega stečaja je, da vsi upniki prejmejo plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika. Hkrati pa zakon določa, da terjatve upnikov ne prenehajo, tudi če niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika. Glede na to, da tožnik, ki je dal predlog za uvedbo stečajnega postopka, nesporno nima nobenega premoženja, uvedba stečajnega postopka proti njemu nima nobene pravne podlage.
Pravilna je tudi presoja tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za odpust obveznosti po določbi 399. člena ZFPPIPP, saj je nesporno, da je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po členu 209/III-I KZ-1, obsodba pa še ni izbrisana iz kazenske evidence
davek od dohodkov iz dejavnosti - davčno priznani odhodki - olajšava za investiranje
ZDoh-1 v 42. členu taksativno našteva odhodke, ki se zavezancu po tem zakonu ne priznajo. Ta določba ne predstavlja celovite specialne ureditve, ki bi izključevala uporabo predpisov, na katere napotuje 35. člen ZDoh-1, temveč le dodatno določa odhodke, ki se zavezancu po tem zakonu ne priznajo.
Olajšava za investiranje se po 47. členu ZDoh-1 ne prizna za investiranje v vsa osnovna sredstva po SRS 1. Med drugim je ni mogoče uveljavljati iz naslova vlaganj v pohištvo, tudi v primeru, ko gre za opredmeteno osnovno sredstvo, s katerim se dosegajo prihodki.
ZPSV člen 4, 6, 16, 17. ZPIZ-1 člen 15, 17. ZZVZZ člen 15.
prispevki za socialno varnost - samostojni podjetnik posameznik - dopolnilna dejavnost
Tožnica v času, ko je bila registrirana kot samostojna podjetnica posameznica, ni plačevala prispevkov za socialno varnost, ki so z zakonom določene obvezne dajatve. Če zavezanec obveznih dajatev v skladu z ZPSV ne plača, jih odmeri in opravi izvršbo davčni organ. V zvezi z ugovorom tožnice, da je dejavnost opravljala dopolnilno, sodišče pojasnjuje, da glede na določbe 15. člena ZPIZ-1, 17. člena ZPIZ-1 in 5. točke 15. člena ZZVZZ opravljanje dejavnosti kot „dopolnilne“ ni vezano na odločitev osebe, ki se vpisuje v register samostojnih podjetnikov, temveč na izpolnjevanje pogojev, ki jih določata ZPIZ-1 oziroma ZZVZZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - predlog za dopustitev revizije - obrazložitev odločbe
Uporaba instituta predloga za dopustitev revizije je zelo omejena, kar pomeni, da bi tožena stranka morala obrazložiti, zakaj je presodila, da je v zadevi prosilka (utemeljeno) upravičena do dodelitve BPP, torej bi morala (obrazloženo) utemeljiti ali so v zadevi izpolnjeni v določbi 367. in 367.a člena ZPP navedeni pogoji za dopustitev revizije. Tega pa tožena stranka ni storila, kar pomeni, da je tožena stranka nepravilno uporabila določbe ZUP, ki se nanašajo na obrazložitev odločbe.
Pojem nadomestna gradnja pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta. Če je v prostorskem aktu navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, to pomeni, da se lahko obstoječi objekt odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu. Določba 123. člena ZGO-1B torej predpisuje način izvajanja nadomestne gradnje, skladno z določbami prostorskega akta, v konkretnem primeru Odloka.
ZUP člen 3. Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za dokončanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točka 4, 4.2, 4.4.
javni razpis - cilj javnega razpisa - izpolnjevanje razpisnih pogojev - dokončanje razvojno investicijskih projektov - datum zaključka projekta
Na podlagi javnega razpisa je zagotovljeno sofinanciranje upravičenih stroškov predstavljalo dopolnilni finančni vir za izvajanje že začetih projektov, brez katerega bi prišlo do njihove zaustavitve. Ker pa se upoštevajo le tisti upravičeni stroški, ki so nastali do 30. 10. 2009, to pomeni, da brez sofinanciranja do tega datuma nastalih stroškov projekta ne bo več mogoče nadaljevati. Logičen je sklep, da je o taki posledici mogoče govoriti le pri projektih, ki naj bi se nadaljevali tudi po 30. 10. 2009.
Izračun zamudnih obresti, ki se vračajo, je z ozirom na podrobno (tabelarično) obrazložitev mogoče preizkusiti. Že drugostopenjski organ tudi pravilno poudari, da davčne evidence, ki so podlaga za izračun, ne morejo biti del odločbe, so pa del spisov, v katere ima vpogled tudi tožeča stranka, kolikor to zahteva. Več od tega pravila upravnega postopka ne zahtevajo. Zahtevajo namreč samo, da je odločba obrazložena do te mere, da jo je mogoče preizkusiti. V konkretnem primeru to pomeni, da mora obrazložitev omogočiti vzporejanje podatkov iz obrazložitve s podlago za njihov izračun, to je z davčnimi evidencami.
Postopek vračila davka je samostojen postopek, zato je pri odločanju o vračilu in s tem tudi v pogledu obrestovanja obresti oziroma davka, ki se vrača, treba upoštevati pravno podlago, ki velja v času odločanja o vračilu.
upravni spor - molk organa - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Šele, če so izčrpana pravna sredstva po ZUP, lahko stranka uveljavlja sodno varstvo svojih pravic v upravnem sporu po pravilih ZUS-1. To velja tudi v primeru molka upravnih organov.