davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - verodostojnost izkaza poslovnega izida - stroški storitev
Verodostojnost izkaza poslovnega izida oziroma letnega poročila je tako zahteva SRS, kot tudi zahteva zakona o obdavčenju, ki napotuje na njihovo uporabo. Po naravi stvari je pogojena z verodostojnostjo podatkov o posameznih poslovnih dogodkih, ki so predmet knjigovodskega evidentiranja, in s tem z verodostojnostjo listin, ki so podlaga za knjiženje. Kot izhaja iz 2. točke Uvoda v SRS (2006), je uporaba SRS 20 do 24 le priporočena, ni pa obvezna, ker gre po njihovi vsebini za pravila skrbnega računovodenja in torej le za način sicer obveznega zagotavljanja pravilnosti in resničnosti podatkov. Ko gre za stroške (materiala in) storitev, pa se le-ti po izrecni določbi SRS 14.10 lahko pripoznajo le na podlagi listin, ki dokazujejo njihovo povezanost z gospodarskimi koristmi.
upravni spor - molk organa - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Šele, če so izčrpana pravna sredstva po ZUP, lahko stranka uveljavlja sodno varstvo svojih pravic v upravnem sporu po pravilih ZUS-1. To velja tudi v primeru molka upravnih organov.
evidenca subjektov spodbujanja razvoja na regionalni ravni - izbris subjekta iz evidence - predlagatelj izbrisa - pravni interes
Tožeča stranka ne more uspeti z ugovori, v katerih meni, da bi bila tožena stranka dolžna preveriti utemeljenost odvzema javnih pooblastil. Takšno preverjanje namreč presega pristojnosti tožene stranke, saj so zveza ali občine pri odločitvi o tem, kdo bo na določenem (njihovem) območju izvajal naloge v javnem interesu, suverene. Prav tako ne more uspeti z ugovorom, da Svet regije ni legitimiran za predlaganje izbrisa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - predlog za dopustitev revizije - obrazložitev odločbe
Uporaba instituta predloga za dopustitev revizije je zelo omejena, kar pomeni, da bi tožena stranka morala obrazložiti, zakaj je presodila, da je v zadevi prosilka (utemeljeno) upravičena do dodelitve BPP, torej bi morala (obrazloženo) utemeljiti ali so v zadevi izpolnjeni v določbi 367. in 367.a člena ZPP navedeni pogoji za dopustitev revizije. Tega pa tožena stranka ni storila, kar pomeni, da je tožena stranka nepravilno uporabila določbe ZUP, ki se nanašajo na obrazložitev odločbe.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - dokazno breme
Tako kot v pritožbi zoper odločitev občinske volilne komisije, tožnik tudi v pritožbi v upravnem sporu ne navede, pri katerem konkretnem izračunu je prišlo do napake oziroma ne konkretizira izračunske napake niti ne izkaže metodologije izračuna, ki je po njegovem mnenju pravilna, ampak pavšalno navaja, da se je držal komentarja ZLV in da bi morali biti trije mandati, ki jih je dobila stranka E., razdeljeni tako, da bi bil po en mandat podeljen v vsaki od treh volilnih enot, ne pa da sta dva mandata podeljena v 3. volilni enoti (in en mandat pa v 2. volilni enoti). Iz izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu ne izhaja, da bi tožena stranka mandate ugotovila in izračunala po nestandardizirani metodi in tožnik tega tudi ne zatrjuje, ampak pravi, da je izračun napačen, t.i. ročnega izračuna pa tudi sam ni predložil kot dokaza.
Tožnik v postopku ni ravnal v skladu s specifičnimi pravili dokazovanja oziroma ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu, da bi vzpostavil zadosten in tudi pravočasen dvom v pravilnost izračuna mandatov.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi - soglasje lastnika nepremičnine
Iz upravnega spisa ne izhaja, da bi tožeči stranki predložili kakršenkoli dokaz, da sta na podlagi katere od predloženih listin predlagali vpis pravice graditi obravnavani električni priključek prek parc. št. 158/8 k.o. ... v zemljiško knjigo. Predložene listine tudi ne morejo predstavljati „druge listine, ki v skladu z zakonom izkazuje pravico graditi“. Za kaj takega je namreč potrebna izrecna zakonska določba.
Sodišče se v primernost meril oziroma določitev kriterijev ne spušča, presojalo pa je ali so bila pri ocenjevanju vloge upoštevana merila po javnem razpisu, ali so bila uporabljena pravilno, ter ali je obrazložitev točkovanja dovoljšnja, preverljiva in predvsem dovolj smiselna in utemeljena s strokovnimi argumenti.
gradbeno dovoljenje - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - pravni interes
Tožeče stranke v upravnem sporu sicer načeloma lahko uveljavljajo vprašanja v zvezi s tem, kateri prostorski akt je treba uporabiti pri presoji obravnavane gradnje, vendar le če in kolikor je od uporabe predmetnega prostorskega akta odvisen obseg njihovih individualnih pravic v zvezi z nameravano gradnjo oziroma njihov pravni interes.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - nova dejstva in dokazi - sprememba gradbenega dovoljenja - stranka v postopku
Za odločanje o statusu stranke v postopku za spremembo gradbenega dovoljenja, ne da bi tak postopek obstajal, ni pravne podlage.
Obnova postopka, v katerem je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ni možna zaradi dejstev in okoliščin, ki se nanašajo na samo izvajanje gradnje. Gradbeno dovoljenje je namreč odločba, s katero pristojni upravni organ dovoli gradnjo in s katero določi konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Ali se gradnja izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem, pa nadzira gradbeni inšpektor.
ZLPLS člen 14a, 14a/4. ZUP člen 35, 35/4, 237, 237/2, 237/2-5.
javni razpis - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razpisni pogoji - obrazložitev odločitve - ovrednotenje projekta - sofinanciranje športnih dejavnosti
Po 4. odstavku 14.a člena ZLPLS mora odločitev o vlogi za razporeditev sredstev vsebovati obrazložitev. V primerih, kot je obravnavani, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus odločitve, s tem da navede konkretne razloge in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kakšni meri prijavljeni program tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej.
V obravnavanem primeru pravica graditi za nekatere od nepremičnin ni izkazana, saj je kot lastnica v zemljiški knjigi vpisana Republika Slovenija. Zato je upravni organ ravnal pravilno, ko je tožnico v nadaljevanju pozval, naj za te nepremičnine predloži dokazilo o pravici graditi.
Tožnica se je šele v pritožbi sklicevala na sklep Vlade RS, da se jo imenuje za upravljavko nepremičnine v lasti države, in potrdilo Geodetske uprave RS o vpisu upravljavca, za kateri pa pritožbeni organ ugotavlja, da v postopku nista bili predloženi. Vsega tega tožnica v tožbi ne izpodbija, zato je pravilen zaključek drugostopenjskega organa, da gre za nedovoljeno pritožbeno novoto.
upravni spor - predložitev upravnih spisov - odločitev brez upravnih spisov - opustitev cepljenja
Opustitev predložitve spisov sodišču onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta in tudi presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki spisov. Breme dokazovanja v tem delu je namreč na strani tožene stranke.
Tako tožnico kot investitorja, ki sta umaknila zahtevo, je zastopala ista pooblaščenka, ki je odvetnica, zato se tožnica ne more sklicevati na obveznost organa, ki mora po četrtem odstavku 7. člena ZUP skrbeti da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo v postopku.
gradbeno dovoljenje - gradnja vrtca - postavitev ograje - poseg v lastninsko pravico
Ljudje, ki živijo v neki krajevno povezani skupnosti, morajo nujno trpeti tudi nekatere neprijetnosti, ki so neogibno potrebne zaradi življenja v taki skupnosti. To pomeni, da vsak vpliv še ne pomeni prekomernega posega v pravni položaj lastnika. Zato je treba presoditi, ali so bile pri izdaji gradbenega dovoljenja upoštevane določbe predpisov, ki zagotavljajo, da vpliv gradnje na sosednja zemljišča ne bo prekomeren.
ZUPUDPP člen 3, 3/1, 3/2, 46. ZUS-1 člen 5, 5/4. Uredba o državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Jeprca – Stanežiče – Brod člen 2, 2/1, 17, 18.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - v obliki predpisa izdan akt - urejanje prostora
Uredba ne učinkuje neposredno in zato neposredno ne ureja posamičnih razmerij, saj je le podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja za načrtovano navezovalno cesto.
Posamičnih razmerij ne urejata niti 17. in 18. člen Uredbe, saj bo v pravice tožnikov lahko poseženo šele, če jima bo zavrnjena zahteva za gradbeno dovoljenje iz razloga, ker da načrtovana gradnja ni v skladu z navedenimi določbami, ali pa v primeru morebitnega inšpekcijskega postopka zaradi izvedenega nedovoljenega posega.
ZGO-1 člen 62, 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2. ZUS-1 člen 63, 63/2, 63/2-1. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko enoto V1 Rudnik člen 5, 8, 10, 45b.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca
PUP dovoljuje gradnjo enodružinskih hiš, in sicer kot prostostoječih objektov ali strnjeno gradnjo (vrstne oziroma atrijske hiše). Gradnjo večstanovanjskih objektov dovoljuje izjemoma, in sicer med drugimi tudi pod pogojem, da so ti objekti po velikosti in obliki skladni s predpisano gradbeno strukturo v morfološki enoti. Ti objekti morajo torej biti po velikosti in obliki podobni enodružinskim hišam.
Tožbene navedbe se nanašajo izključno na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru zaščite javne koristi. Med te pogoje spada umestitev gradnje v prostor, njeno arhitektonsko oblikovanje, njena komunalna oskrba, pa tudi skladnost s pogoji prostorskega akta, razen kolikor ti pogoji hkrati pomenijo individualne pravice tožečih strank.
Po 24. točki 1. odstavka 2. člena ZPNačrt mora biti parcela objekta v konkretnem primeru določena na podlagi določb občinskega prostorskega načrta o določanju parcel oz. v skladu s 3. odstavkom 2. člena Pravilnika na podlagi gradbene parcele iz veljavnih prostorskih aktov. Le če parcela objekta na ta način ni določena, ker v prostorskem aktu ni tovrstnih določb, se pri izračunu kot površino stavbnega zemljišča upošteva stavbišče, pomnoženo s faktorjem 1,5.
ZBPP člen 20, 20/1, 20/2, 20/3. ZUP člen 67, 67/1, 67/2.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - predložitev podatkov - zavrženje vloge
V skladu z 2. odstavkom 20. člena ZBPP organ za brezplačno pravno pomoč po uradni dolžnosti pridobi podatke iz uradnih evidenc, iz evidenc bank in iz računov, ki jih vodi Centralna klirinško-depotna družba, ostale podatke o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jih organ za brezplačno pravno pomoč ne more pridobiti sam, pa mora predložiti prosilec.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 118, 118/1, 118/2, 241.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - pozidanost zemljišča - stroški upravnega postopka
Smisel določitve najvišje stopnje pozidane nasproti nepozidani površini je v tem, da se prepreči pregosta pozidanost z določitvijo obveznih nepozidanih območij okoli zgradb ali objektov. S tem se zagotovi kakovost življenjskega okolja.
Ker je po določbi 241. člena ZUP potrebno pritožbo poslati strankam z nasprotnimi interesi in jim določiti rok, da se o njej izrečejo, kar je prizadeta stranka v upravnem postopku tudi storila, tožnik ne more uspeti s pavšalnim in neobrazloženim tožbenim ugovorom, da odgovor na pritožbo ni bil nujno potreben in ni doprinesel k odločitvi.