ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 118, 118/1, 118/2, 241.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - pozidanost zemljišča - stroški upravnega postopka
Smisel določitve najvišje stopnje pozidane nasproti nepozidani površini je v tem, da se prepreči pregosta pozidanost z določitvijo obveznih nepozidanih območij okoli zgradb ali objektov. S tem se zagotovi kakovost življenjskega okolja.
Ker je po določbi 241. člena ZUP potrebno pritožbo poslati strankam z nasprotnimi interesi in jim določiti rok, da se o njej izrečejo, kar je prizadeta stranka v upravnem postopku tudi storila, tožnik ne more uspeti s pavšalnim in neobrazloženim tožbenim ugovorom, da odgovor na pritožbo ni bil nujno potreben in ni doprinesel k odločitvi.
inšpekcijski nadzor - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti - izrek odločbe
Ko gre za inšpekcijski postopek, s katerim se je stranki prepovedalo opravljanje določene dejavnosti, za katere opravljanje je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje MDDSZ, je določenost oziroma konkretizacija izreka še zlasti pomembna, saj mora zavezanec natančno vedeti, kaj se mu prepoveduje z jasno navedbo strokovnih nalog, za katere opravljanje potrebuje dovoljenje MDDSZ in za katere je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da jih nima.
ZUPUDPP člen 3, 3/1, 3/2, 46. ZUS-1 člen 5, 5/4. Uredba o državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Jeprca – Stanežiče – Brod člen 2, 2/1, 17, 18.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - v obliki predpisa izdan akt - urejanje prostora
Uredba ne učinkuje neposredno in zato neposredno ne ureja posamičnih razmerij, saj je le podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja za načrtovano navezovalno cesto.
Posamičnih razmerij ne urejata niti 17. in 18. člen Uredbe, saj bo v pravice tožnikov lahko poseženo šele, če jima bo zavrnjena zahteva za gradbeno dovoljenje iz razloga, ker da načrtovana gradnja ni v skladu z navedenimi določbami, ali pa v primeru morebitnega inšpekcijskega postopka zaradi izvedenega nedovoljenega posega.
Po 24. točki 1. odstavka 2. člena ZPNačrt mora biti parcela objekta v konkretnem primeru določena na podlagi določb občinskega prostorskega načrta o določanju parcel oz. v skladu s 3. odstavkom 2. člena Pravilnika na podlagi gradbene parcele iz veljavnih prostorskih aktov. Le če parcela objekta na ta način ni določena, ker v prostorskem aktu ni tovrstnih določb, se pri izračunu kot površino stavbnega zemljišča upošteva stavbišče, pomnoženo s faktorjem 1,5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pridržanje osebe na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije - odškodninska odgovornost - protipravnost delovanja državnih organov
Iz sklepa Okrajnega sodišča z dne 10. 11. 2008 izhaja, da se je sodišče na podlagi izvedenega postopka prepričalo o tem, da so izpolnjeni pogoji za pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnice, kot jih določa 70. člen ZNP in da je Višje sodišče v Ljubljani pritožbo zoper ta sklep zavrnilo. Posledično je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik v postopku zaradi plačila odškodnine zaradi protipravnega odvzema prostosti in pridržanja v psihiatrični bolnici nima verjetnih izgledov za uspeh ter da zato ni podan vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Dejstvo je, da ni izkazana protipravnost s strani delovanja državnih organov, če pa ni protipravnosti, tudi ni pogojev za odškodninsko odgovornost, zato bi bila vložitev odškodninske tožbe nesmiselna.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - tožnik v upravnem sporu - odvetnik kot tožnik - pooblaščenec stranke
V vlogi tožeče stranke z dne 8. 12. 2010 je dovolj jasno navedeno, da je tožnik vlogo z dne 2. 12. 2010 štel za tožbo v upravnem sporu in je od tožene stranke zahteval tudi, da vlogo z dne 2. 12. 2010 šteje za tožbo. Tožnik v upravnem sporu ne trdi, da na dan 8. 12. 2010, ko je naznanil tožbo zoper izpodbijano odločbo, ni vedel, da je prosilka umrla. Iz vloge z dne 2. 12. 2010 izhaja, da je tožnik to dejstvo poznal že vsaj 6 dni preden je v vlogi z dne 8. 12. 2010 naznanil tožbo v upravnem sporu; tožnik od dne 8. 12. 2010 ni predložil pooblastila za zastopanje prosilke v upravnem sporu. To pa pomeni, da tožnik v obravnavani sporni zadevi glede (ne)odobritve brezplačne pravne pomoči prosilki ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - poziv k dopolnitvi tožbe - pravni interes - zavrženje tožbe
Če se razume tožnikova tožba tako, da se ne strinja zgolj z navedbo glede državljanstva BIH v izreku odločbe, potem je njegovo tožbo potrebno zavreči, ker tožnik očitno ni izkazal, da mu izpodbijana odločba posega v kakšno njegov pravico ali pravno korist; v vsakem primeru pa je treba tožbo zavreči, ker tožnik kljub dvem pozivom ni odpravil pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ni moglo obravnavati.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - odpust iz dosedanjega državljanstva - ustavitev postopka
V obravnavani zadevi gre za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 10. člena ZDRS-UPB2 v zvezi s 3. odstavkom 12. člena ZDRS-UPB2, po katerem mora oseba med drugim izpolnjevati tudi pogoj, da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izkaže, da ga bo dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - predhodno vprašanje
Ker je imela Slovenska odškodninska družba, d.d. šele v pritožbenem postopku zoper dopolnilno odločbo možnost ugovarjati nepravilni ugotoviti upravičenca do denacionalizacije, v razmerju do omenjene družbe ni mogoče zaključiti, da je bilo vprašanje upravičenca do denacionalizacije že pravnomočno rešeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju
Za nastop sankcije iz petega odstavka 20. člena ZBPP zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke.
carine - preferencialna carinska stopnja - pogoji za preferencialno obravnavo blaga - poreklo blaga - naknaden obračun carinskega dolga - rok za naknadno odmero carinskega dolga
Ker tuji carinski organi v desetmesečnem roku niso posredovali odgovora na poizvedovanje o izvoru blaga, je po presoji sodišča carinski organ imel v določbi šeste točke 32. člena Protokola 7 pravno podlago za zavrnitev upravičenosti za preferencialno obravnavo blaga ter s tem za naknadni obračun uvoznih dajatev.
mednarodna zaščita - varna tretja država - vrnitev na Hrvaško - država, pristojna za vsebinsko obravnavo prošnje - zavrženje prošnje
Tožnik je prišel v Slovenijo iz Hrvaške, ki jo je Vlada RS razglasila za varno tretjo državo, zato je Hrvaška pristojna za vsebinsko obravnavo tožnikove prošnje. Tožnik ni navedel nobenih pravno relevantnih osebnih okoliščin zakaj Hrvaška zanj ne bi bila varna tretja država.
URS člen 69. ZNDM-2 člen 11, 11/2. ZDVGOMP člen 12, 21.
razlastitev - nadzor državne meje - graditev objektov na mejnih prehodih - javni interes za razlastitev
Upravni organ je v postopku ustrezno presodil sorazmernost med javno koristjo in posegom v zasebno lastnino glede na pomen nalog, ki jih pooblaščeni organi izvajajo na meddržavnem mejnem prehodu po določbah ZNDM-2 ter ZDVGMOP, ki kot ukrep za zagotovitev javnega interesa v primeru neuspešnega postopka sporazumevanja predvideva razlastitev. Zato so ugovori tožnika, da bi bilo mogoče javni interes doseči z ustanovitvijo stavbne pravice, neutemeljeni.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja gostinske dejavnosti
Ker tožnik v Poslovnem registru Slovenije nima registrirane gostinske dejavnosti, ki jo opravlja, mu je tržni inšpektor utemeljeno izrekel ukrep prepovedi opravljanja te dejavnosti.
odvetniška tarifa - brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za narok - nagrada za narok v pravdnem postopku
V tarifi 3102 je navedeno »nagrada za narok«, to pomeni, da ni uporabljena množinska oblika. Zakonodajalec je naredil zelo očitno razliko pri nagrajevanju odvetnikov za udeležbe na narokih, če gre za kazenski postopek, v primerjavi z udeležbo odvetnikov na narokih v upravnih sporih, delovnih sporih in v (ne)pravdnih postopkih. Tako jasno jezikovno razlikovanje med ureditvijo tega vprašanja za kazenski postopek in za druge nekazenske postopke ne daje dovolj prostora za to, da bi sodišče to, kar velja za kazenski postopek, razširilo tudi na postopek v zvezi s tožbo zaradi priposestvovanja.
Določba drugega odstavka 108. člena ZPNačrt, ki določa, da se do poteka šestih mesecev po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta komunalni prispevek odmerja po do tedaj veljavnih predpisih, pomeni, da je začetek uporabe te določbe vezan na uveljavitev občinskega prostorskega načrta in na predpise, ki so do tedaj veljali. Če občina tudi po poteku tega roka ostane brez novih – v skladu z ZPNačrt - programov opremljanja, pa pride v poštev uporaba Pravilnika o podlagah za odmero na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme.
mednarodna zaščita - varna tretja država - vrnitev na Hrvaško - država, pristojna za vsebinsko obravnavo prošnje - zavrženje prošnje
Tožnik se je pred prihodom v Republiko Slovenijo nahajal v Republiki Hrvaški, ki jo je Vlada Republike Slovenije razglasila za varno tretjo državo, zato je tožena stranka odločila, da tožnikove prošnje ne bo obravnavala, saj je za njeno vsebinsko obravnavo odgovorna Republika Hrvaška. Tožnik tudi ni navedel nobenih utemeljenih individualnih konkretnih okoliščin, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče vrniti na Hrvaško.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - izvorna država - preganjanje v državi, ki ni izvorna država
Tožnica ne uveljavlja preganjanja v izvorni državi – Republiki Hrvaški, temveč v Bosni in Hercegovini. Izvorna država kot terminus tehnicus je država, katere državljanstvo ima državljan tretje države. „Tretja država“ pa je tista država, ki ni članica EU. Prosilec za mednarodno zaščito je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji podala popolno prošnjo za mednarodno zaščito.
Naknadni obračun carinskega dolga se lahko opravi, če je carinski dolg nastal naknadno zaradi nezakonitega ravnanja s carinskim blagom; če že nastali carinski dolg ni bil obračunan ali če je bil carinski dolg obračunan v nižjem znesku, kot bi v skladu z veljavnimi predpisi moral biti. V obravnavanem primeru je pravna podlaga za naknadni obračun carinskega dolga točka a) prvega odstavka 154. člena v povezavi s točko b) prvega odstavka 146. člena CZ. V konkretnem primeru je namreč tožeča stranka kot carinski deklarant prijavila v carinski postopek blago, za katerega je uveljavljala preferencialno obravnavo.