Po 24. točki 1. odstavka 2. člena ZPNačrt mora biti parcela objekta v konkretnem primeru določena na podlagi določb občinskega prostorskega načrta o določanju parcel oz. v skladu s 3. odstavkom 2. člena Pravilnika na podlagi gradbene parcele iz veljavnih prostorskih aktov. Le če parcela objekta na ta način ni določena, ker v prostorskem aktu ni tovrstnih določb, se pri izračunu kot površino stavbnega zemljišča upošteva stavbišče, pomnoženo s faktorjem 1,5.
V obravnavanem primeru pravica graditi za nekatere od nepremičnin ni izkazana, saj je kot lastnica v zemljiški knjigi vpisana Republika Slovenija. Zato je upravni organ ravnal pravilno, ko je tožnico v nadaljevanju pozval, naj za te nepremičnine predloži dokazilo o pravici graditi.
Tožnica se je šele v pritožbi sklicevala na sklep Vlade RS, da se jo imenuje za upravljavko nepremičnine v lasti države, in potrdilo Geodetske uprave RS o vpisu upravljavca, za kateri pa pritožbeni organ ugotavlja, da v postopku nista bili predloženi. Vsega tega tožnica v tožbi ne izpodbija, zato je pravilen zaključek drugostopenjskega organa, da gre za nedovoljeno pritožbeno novoto.
ZBPP člen 20, 20/1, 20/2, 20/3. ZUP člen 67, 67/1, 67/2.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - predložitev podatkov - zavrženje vloge
V skladu z 2. odstavkom 20. člena ZBPP organ za brezplačno pravno pomoč po uradni dolžnosti pridobi podatke iz uradnih evidenc, iz evidenc bank in iz računov, ki jih vodi Centralna klirinško-depotna družba, ostale podatke o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov, ki jih organ za brezplačno pravno pomoč ne more pridobiti sam, pa mora predložiti prosilec.
inšpekcijski nadzor - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti - izrek odločbe
Ko gre za inšpekcijski postopek, s katerim se je stranki prepovedalo opravljanje določene dejavnosti, za katere opravljanje je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje MDDSZ, je določenost oziroma konkretizacija izreka še zlasti pomembna, saj mora zavezanec natančno vedeti, kaj se mu prepoveduje z jasno navedbo strokovnih nalog, za katere opravljanje potrebuje dovoljenje MDDSZ in za katere je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da jih nima.
upravni spor - obnova postopka - obnovitveni razlogi - zavrženje predloga za obnovo postopka
Ker tožnik v predlogu za obnovo postopka ne navaja nobenega od razlogov, zaradi katerih je mogoče sodni postopek obnoviti, pač pa le navaja okoliščine, iz katerih je razvidno, da se ne strinja s postopanjem inšpektorja v predmetni zadevi, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
mednarodna zaščita - varna tretja država - vrnitev na Hrvaško - država, pristojna za vsebinsko obravnavo prošnje - zavrženje prošnje
Tožnik je prišel v Slovenijo iz Hrvaške, ki jo je Vlada RS razglasila za varno tretjo državo, zato je Hrvaška pristojna za vsebinsko obravnavo tožnikove prošnje. Tožnik ni navedel nobenih pravno relevantnih osebnih okoliščin zakaj Hrvaška zanj ne bi bila varna tretja država.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 37, 37/3.
kmetijska zemljišča - GERK - vpis GERK v register kmetijskih gospodarstev - prikrivajoči GERK - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča
Dejstvo, da tožnik izključno sam uporablja v zakup dana zemljišča, ne pomeni, da ima zato tožnik izključno pravico do uporabe teh zemljišč. Uporaba mora namreč temeljiti na veljavnem pravnem naslovu.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja gostinske dejavnosti
Ker tožnik v Poslovnem registru Slovenije nima registrirane gostinske dejavnosti, ki jo opravlja, mu je tržni inšpektor utemeljeno izrekel ukrep prepovedi opravljanja te dejavnosti.
mednarodna zaščita - varna tretja država - vrnitev na Hrvaško - država, pristojna za vsebinsko obravnavo prošnje - zavrženje prošnje
Tožnik se je pred prihodom v Republiko Slovenijo nahajal v Republiki Hrvaški, ki jo je Vlada Republike Slovenije razglasila za varno tretjo državo, zato je tožena stranka odločila, da tožnikove prošnje ne bo obravnavala, saj je za njeno vsebinsko obravnavo odgovorna Republika Hrvaška. Tožnik tudi ni navedel nobenih utemeljenih individualnih konkretnih okoliščin, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče vrniti na Hrvaško.
odvetniška tarifa - brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za narok - nagrada za narok v pravdnem postopku
V tarifi 3102 je navedeno »nagrada za narok«, to pomeni, da ni uporabljena množinska oblika. Zakonodajalec je naredil zelo očitno razliko pri nagrajevanju odvetnikov za udeležbe na narokih, če gre za kazenski postopek, v primerjavi z udeležbo odvetnikov na narokih v upravnih sporih, delovnih sporih in v (ne)pravdnih postopkih. Tako jasno jezikovno razlikovanje med ureditvijo tega vprašanja za kazenski postopek in za druge nekazenske postopke ne daje dovolj prostora za to, da bi sodišče to, kar velja za kazenski postopek, razširilo tudi na postopek v zvezi s tožbo zaradi priposestvovanja.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - izvorna država - preganjanje v državi, ki ni izvorna država
Tožnica ne uveljavlja preganjanja v izvorni državi – Republiki Hrvaški, temveč v Bosni in Hercegovini. Izvorna država kot terminus tehnicus je država, katere državljanstvo ima državljan tretje države. „Tretja država“ pa je tista država, ki ni članica EU. Prosilec za mednarodno zaščito je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji podala popolno prošnjo za mednarodno zaščito.
Naknadni obračun carinskega dolga se lahko opravi, če je carinski dolg nastal naknadno zaradi nezakonitega ravnanja s carinskim blagom; če že nastali carinski dolg ni bil obračunan ali če je bil carinski dolg obračunan v nižjem znesku, kot bi v skladu z veljavnimi predpisi moral biti. V obravnavanem primeru je pravna podlaga za naknadni obračun carinskega dolga točka a) prvega odstavka 154. člena v povezavi s točko b) prvega odstavka 146. člena CZ. V konkretnem primeru je namreč tožeča stranka kot carinski deklarant prijavila v carinski postopek blago, za katerega je uveljavljala preferencialno obravnavo.
status žrtve vojnega nasilja - begunec - ista upravna zadeva - nespremenjeno dejansko stanje in materialna podlaga - zavrženje vloge
Z odločbo prvostopenjskega organa z dne 3. 1. 1999 je bil tožnici priznan status žrtve vojnega nasilja begunec – otrok ubitih talcev. Tožnica je dne 9. 11. 2009 vložila nov zahtevek za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja – begunca, in sicer na podlagi istega dejanskega stanja kot v zahtevi iz leta 1999. Ker je bilo torej o tožničinem zahtevku že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 3. 11. 1999, dejanska in pravna podlaga zahtevka pa se nista spremenili, je bila ponovna zahteva tožnice za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja – begunca pravilno zavržena.
ZZVN je bil od svoje izdaje v letu 1996 večkrat dopolnjen in spremenjen, vendar pa so bile določbe, ki opredeljujejo status žrtve vojnega nasilja – begunca ter predstavljajo materialnopravno podlago za odločitev tudi v obravnavani zadevi, enake v letu 1999 ob izdaji prvostopne odločbe, kot v letu 2009 oziroma 2010, ko je bila izdana izpodbijana odločba.
brezplačna pravna pomoč - prehod terjatve nasprotnega udeleženca upravičenca do brezplačne pravne pomoči na Republiko Slovenijo - poziv organa za brezplačno pravno pomoč - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Poziv organa za brezplačno pravno pomoč iz 46. člena ZBPP ni akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge stranke v okviru izvrševanja upravne funkcije (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), ampak le poziv nasprotnemu udeležencu upravičenca do brezplačne pravne pomoči, naj stroške postopka zaradi subrogacije - zakonite cesije - plača Republiki Sloveniji.
URS člen 69. ZNDM-2 člen 11, 11/2. ZDVGOMP člen 12, 21.
razlastitev - nadzor državne meje - graditev objektov na mejnih prehodih - javni interes za razlastitev
Upravni organ je v postopku ustrezno presodil sorazmernost med javno koristjo in posegom v zasebno lastnino glede na pomen nalog, ki jih pooblaščeni organi izvajajo na meddržavnem mejnem prehodu po določbah ZNDM-2 ter ZDVGMOP, ki kot ukrep za zagotovitev javnega interesa v primeru neuspešnega postopka sporazumevanja predvideva razlastitev. Zato so ugovori tožnika, da bi bilo mogoče javni interes doseči z ustanovitvijo stavbne pravice, neutemeljeni.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju
Za nastop sankcije iz petega odstavka 20. člena ZBPP zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke.
carine - preferencialna carinska stopnja - pogoji za preferencialno obravnavo blaga - poreklo blaga - naknaden obračun carinskega dolga - rok za naknadno odmero carinskega dolga
Ker tuji carinski organi v desetmesečnem roku niso posredovali odgovora na poizvedovanje o izvoru blaga, je po presoji sodišča carinski organ imel v določbi šeste točke 32. člena Protokola 7 pravno podlago za zavrnitev upravičenosti za preferencialno obravnavo blaga ter s tem za naknadni obračun uvoznih dajatev.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - predhodno vprašanje
Ker je imela Slovenska odškodninska družba, d.d. šele v pritožbenem postopku zoper dopolnilno odločbo možnost ugovarjati nepravilni ugotoviti upravičenca do denacionalizacije, v razmerju do omenjene družbe ni mogoče zaključiti, da je bilo vprašanje upravičenca do denacionalizacije že pravnomočno rešeno.