gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - nova dejstva in dokazi - sprememba gradbenega dovoljenja - stranka v postopku
Za odločanje o statusu stranke v postopku za spremembo gradbenega dovoljenja, ne da bi tak postopek obstajal, ni pravne podlage.
Obnova postopka, v katerem je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ni možna zaradi dejstev in okoliščin, ki se nanašajo na samo izvajanje gradnje. Gradbeno dovoljenje je namreč odločba, s katero pristojni upravni organ dovoli gradnjo in s katero določi konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Ali se gradnja izvaja skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem, pa nadzira gradbeni inšpektor.
ZLPLS člen 14a, 14a/4. ZUP člen 35, 35/4, 237, 237/2, 237/2-5.
javni razpis - absolutna bistvena kršitev določb postopka - razpisni pogoji - obrazložitev odločitve - ovrednotenje projekta - sofinanciranje športnih dejavnosti
Po 4. odstavku 14.a člena ZLPLS mora odločitev o vlogi za razporeditev sredstev vsebovati obrazložitev. V primerih, kot je obravnavani, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus odločitve, s tem da navede konkretne razloge in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kakšni meri prijavljeni program tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. ZUP člen 118, 118/1, 118/2, 241.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - pozidanost zemljišča - stroški upravnega postopka
Smisel določitve najvišje stopnje pozidane nasproti nepozidani površini je v tem, da se prepreči pregosta pozidanost z določitvijo obveznih nepozidanih območij okoli zgradb ali objektov. S tem se zagotovi kakovost življenjskega okolja.
Ker je po določbi 241. člena ZUP potrebno pritožbo poslati strankam z nasprotnimi interesi in jim določiti rok, da se o njej izrečejo, kar je prizadeta stranka v upravnem postopku tudi storila, tožnik ne more uspeti s pavšalnim in neobrazloženim tožbenim ugovorom, da odgovor na pritožbo ni bil nujno potreben in ni doprinesel k odločitvi.
Tako tožnico kot investitorja, ki sta umaknila zahtevo, je zastopala ista pooblaščenka, ki je odvetnica, zato se tožnica ne more sklicevati na obveznost organa, ki mora po četrtem odstavku 7. člena ZUP skrbeti da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo v postopku.
status žrtve vojnega nasilja - begunec - ista upravna zadeva - nespremenjeno dejansko stanje in materialna podlaga - zavrženje vloge
Z odločbo prvostopenjskega organa z dne 3. 1. 1999 je bil tožnici priznan status žrtve vojnega nasilja begunec – otrok ubitih talcev. Tožnica je dne 9. 11. 2009 vložila nov zahtevek za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja – begunca, in sicer na podlagi istega dejanskega stanja kot v zahtevi iz leta 1999. Ker je bilo torej o tožničinem zahtevku že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 3. 11. 1999, dejanska in pravna podlaga zahtevka pa se nista spremenili, je bila ponovna zahteva tožnice za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja – begunca pravilno zavržena.
ZZVN je bil od svoje izdaje v letu 1996 večkrat dopolnjen in spremenjen, vendar pa so bile določbe, ki opredeljujejo status žrtve vojnega nasilja – begunca ter predstavljajo materialnopravno podlago za odločitev tudi v obravnavani zadevi, enake v letu 1999 ob izdaji prvostopne odločbe, kot v letu 2009 oziroma 2010, ko je bila izdana izpodbijana odločba.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - tožnik v upravnem sporu - odvetnik kot tožnik - pooblaščenec stranke
V vlogi tožeče stranke z dne 8. 12. 2010 je dovolj jasno navedeno, da je tožnik vlogo z dne 2. 12. 2010 štel za tožbo v upravnem sporu in je od tožene stranke zahteval tudi, da vlogo z dne 2. 12. 2010 šteje za tožbo. Tožnik v upravnem sporu ne trdi, da na dan 8. 12. 2010, ko je naznanil tožbo zoper izpodbijano odločbo, ni vedel, da je prosilka umrla. Iz vloge z dne 2. 12. 2010 izhaja, da je tožnik to dejstvo poznal že vsaj 6 dni preden je v vlogi z dne 8. 12. 2010 naznanil tožbo v upravnem sporu; tožnik od dne 8. 12. 2010 ni predložil pooblastila za zastopanje prosilke v upravnem sporu. To pa pomeni, da tožnik v obravnavani sporni zadevi glede (ne)odobritve brezplačne pravne pomoči prosilki ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.
nerazumljiva vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Ker tožnik tudi na poziv organa k dopolnitvi nerazumljive vloge ni razumljivo odgovoril, je prvostopni organ upravičeno izdal izpodbijani sklep, s katerim je tožnikovo vlogo zavrgel.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 226, 226/1, 226/2, 293.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ukrep gradbenega inšpektorja - upravna izvršba - odlog izvršbe
Izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe je upravni akt procesne narave in se nanaša na tek izvršilnega postopka ter ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 37, 37/3.
kmetijska zemljišča - GERK - vpis GERK v register kmetijskih gospodarstev - prikrivajoči GERK - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča
Dejstvo, da tožnik izključno sam uporablja v zakup dana zemljišča, ne pomeni, da ima zato tožnik izključno pravico do uporabe teh zemljišč. Uporaba mora namreč temeljiti na veljavnem pravnem naslovu.
Naknadni obračun carinskega dolga se lahko opravi, če je carinski dolg nastal naknadno zaradi nezakonitega ravnanja s carinskim blagom; če že nastali carinski dolg ni bil obračunan ali če je bil carinski dolg obračunan v nižjem znesku, kot bi v skladu z veljavnimi predpisi moral biti. V obravnavanem primeru je pravna podlaga za naknadni obračun carinskega dolga točka a) prvega odstavka 154. člena v povezavi s točko b) prvega odstavka 146. člena CZ. V konkretnem primeru je namreč tožeča stranka kot carinski deklarant prijavila v carinski postopek blago, za katerega je uveljavljala preferencialno obravnavo.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - odpust iz dosedanjega državljanstva - ustavitev postopka
V obravnavani zadevi gre za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 10. člena ZDRS-UPB2 v zvezi s 3. odstavkom 12. člena ZDRS-UPB2, po katerem mora oseba med drugim izpolnjevati tudi pogoj, da ima odpust iz dosedanjega državljanstva ali da izkaže, da ga bo dobila, če bo sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije.
mednarodna zaščita - varna tretja država - vrnitev na Hrvaško - država, pristojna za vsebinsko obravnavo prošnje - zavrženje prošnje
Tožnik je prišel v Slovenijo iz Hrvaške, ki jo je Vlada RS razglasila za varno tretjo državo, zato je Hrvaška pristojna za vsebinsko obravnavo tožnikove prošnje. Tožnik ni navedel nobenih pravno relevantnih osebnih okoliščin zakaj Hrvaška zanj ne bi bila varna tretja država.
URS člen 69. ZNDM-2 člen 11, 11/2. ZDVGOMP člen 12, 21.
razlastitev - nadzor državne meje - graditev objektov na mejnih prehodih - javni interes za razlastitev
Upravni organ je v postopku ustrezno presodil sorazmernost med javno koristjo in posegom v zasebno lastnino glede na pomen nalog, ki jih pooblaščeni organi izvajajo na meddržavnem mejnem prehodu po določbah ZNDM-2 ter ZDVGMOP, ki kot ukrep za zagotovitev javnega interesa v primeru neuspešnega postopka sporazumevanja predvideva razlastitev. Zato so ugovori tožnika, da bi bilo mogoče javni interes doseči z ustanovitvijo stavbne pravice, neutemeljeni.
mednarodna zaščita - varna tretja država - vrnitev na Hrvaško - država, pristojna za vsebinsko obravnavo prošnje - zavrženje prošnje
Tožnik se je pred prihodom v Republiko Slovenijo nahajal v Republiki Hrvaški, ki jo je Vlada Republike Slovenije razglasila za varno tretjo državo, zato je tožena stranka odločila, da tožnikove prošnje ne bo obravnavala, saj je za njeno vsebinsko obravnavo odgovorna Republika Hrvaška. Tožnik tudi ni navedel nobenih utemeljenih individualnih konkretnih okoliščin, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče vrniti na Hrvaško.
Pravilnik o dodeljevanju državnih in drugih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Občini Hajdina člen 23. Javni razpis o dodeljevanju državnih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Občini Hajdina za leto 2009 točka III.
Ker je tožnik sredstva iz občinskega proračuna prejel že v dveh prejšnjih letih, bi lahko nepovratna sredstva v letu 2009 prejel le v primeru, ko bi po opravljeni delitvi sredstev med prednostne upravičence v prvem krogu ostalo še kaj nerazdeljenih sredstev.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - predhodno vprašanje
Ker je imela Slovenska odškodninska družba, d.d. šele v pritožbenem postopku zoper dopolnilno odločbo možnost ugovarjati nepravilni ugotoviti upravičenca do denacionalizacije, v razmerju do omenjene družbe ni mogoče zaključiti, da je bilo vprašanje upravičenca do denacionalizacije že pravnomočno rešeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pridržanje osebe na zaprtem oddelku psihiatrične zdravstvene organizacije - odškodninska odgovornost - protipravnost delovanja državnih organov
Iz sklepa Okrajnega sodišča z dne 10. 11. 2008 izhaja, da se je sodišče na podlagi izvedenega postopka prepričalo o tem, da so izpolnjeni pogoji za pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnice, kot jih določa 70. člen ZNP in da je Višje sodišče v Ljubljani pritožbo zoper ta sklep zavrnilo. Posledično je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik v postopku zaradi plačila odškodnine zaradi protipravnega odvzema prostosti in pridržanja v psihiatrični bolnici nima verjetnih izgledov za uspeh ter da zato ni podan vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Dejstvo je, da ni izkazana protipravnost s strani delovanja državnih organov, če pa ni protipravnosti, tudi ni pogojev za odškodninsko odgovornost, zato bi bila vložitev odškodninske tožbe nesmiselna.
Določba drugega odstavka 108. člena ZPNačrt, ki določa, da se do poteka šestih mesecev po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta komunalni prispevek odmerja po do tedaj veljavnih predpisih, pomeni, da je začetek uporabe te določbe vezan na uveljavitev občinskega prostorskega načrta in na predpise, ki so do tedaj veljali. Če občina tudi po poteku tega roka ostane brez novih – v skladu z ZPNačrt - programov opremljanja, pa pride v poštev uporaba Pravilnika o podlagah za odmero na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme.