nerazumljiva vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Ker tožnik tudi na poziv organa k dopolnitvi nerazumljive vloge ni razumljivo odgovoril, je prvostopni organ upravičeno izdal izpodbijani sklep, s katerim je tožnikovo vlogo zavrgel.
upravni spor - predhodni preizkus tožbe - tožnik v upravnem sporu - odvetnik kot tožnik - pooblaščenec stranke
V vlogi tožeče stranke z dne 8. 12. 2010 je dovolj jasno navedeno, da je tožnik vlogo z dne 2. 12. 2010 štel za tožbo v upravnem sporu in je od tožene stranke zahteval tudi, da vlogo z dne 2. 12. 2010 šteje za tožbo. Tožnik v upravnem sporu ne trdi, da na dan 8. 12. 2010, ko je naznanil tožbo zoper izpodbijano odločbo, ni vedel, da je prosilka umrla. Iz vloge z dne 2. 12. 2010 izhaja, da je tožnik to dejstvo poznal že vsaj 6 dni preden je v vlogi z dne 8. 12. 2010 naznanil tožbo v upravnem sporu; tožnik od dne 8. 12. 2010 ni predložil pooblastila za zastopanje prosilke v upravnem sporu. To pa pomeni, da tožnik v obravnavani sporni zadevi glede (ne)odobritve brezplačne pravne pomoči prosilki ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - predhodno vprašanje
Ker je imela Slovenska odškodninska družba, d.d. šele v pritožbenem postopku zoper dopolnilno odločbo možnost ugovarjati nepravilni ugotoviti upravičenca do denacionalizacije, v razmerju do omenjene družbe ni mogoče zaključiti, da je bilo vprašanje upravičenca do denacionalizacije že pravnomočno rešeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju
Za nastop sankcije iz petega odstavka 20. člena ZBPP zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke.
carine - preferencialna carinska stopnja - pogoji za preferencialno obravnavo blaga - poreklo blaga - naknaden obračun carinskega dolga - rok za naknadno odmero carinskega dolga
Ker tuji carinski organi v desetmesečnem roku niso posredovali odgovora na poizvedovanje o izvoru blaga, je po presoji sodišča carinski organ imel v določbi šeste točke 32. člena Protokola 7 pravno podlago za zavrnitev upravičenosti za preferencialno obravnavo blaga ter s tem za naknadni obračun uvoznih dajatev.
brezplačna pravna pomoč - prehod terjatve nasprotnega udeleženca upravičenca do brezplačne pravne pomoči na Republiko Slovenijo - poziv organa za brezplačno pravno pomoč - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Poziv organa za brezplačno pravno pomoč iz 46. člena ZBPP ni akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge stranke v okviru izvrševanja upravne funkcije (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), ampak le poziv nasprotnemu udeležencu upravičenca do brezplačne pravne pomoči, naj stroške postopka zaradi subrogacije - zakonite cesije - plača Republiki Sloveniji.
upravni spor - obnova postopka - obnovitveni razlogi - zavrženje predloga za obnovo postopka
Ker tožnik v predlogu za obnovo postopka ne navaja nobenega od razlogov, zaradi katerih je mogoče sodni postopek obnoviti, pač pa le navaja okoliščine, iz katerih je razvidno, da se ne strinja s postopanjem inšpektorja v predmetni zadevi, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - vložitev prošnje za mednarodno zaščito - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države - kršitev pravil postopka
Ravnanja tožnika lahko kažejo na to, da ni vložil prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času, ne pa, da je prošnjo vložil izključno zato, da bi preprečil odstranitev iz države. Zgolj dejstvo, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito po petih dneh bivanja v Centru za tujce, po presoji sodišče še ne zadostuje za presojo, da obstaja pogoj za zavrnitev prošnje iz 6. točke 55. člena ZMZ, še posebej glede na to, da je tožnik v prošnji zatrjeval politično preganjanje zaradi njegovega aktivnega članstva v politični stranki, opisal je tudi, da je bil večkrat zaprt in v zaporu pretepen. Tožnik je jasno konkretiziral okoliščine za zapustitev izvorne države, do katerih se tožena stranka ni opredelila, zato ne bi smela samo na podlagi tožnikovih ravnanj sklepati, da obstaja razlog za zavrnitev prošnje iz 6. točke 55. člena ZMZ.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - dovoljenost revizije
Ker tožnik v prošnji ne navaja razlogov za dovolitev revizije iz 367. a člena ZPP, vrednost spornega predmeta pa znaša 500,00 EUR, nima verjetnih možnosti za uspeh z revizijo, zato je bilo treba njegovo prošnjo za dodelitev BPP zavrniti.
ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij in premoženja člen 15. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 5.
Korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena, kar pa glede na v tožbi ugovarjani porast tržnih cen za zemljišča v RS vzbuja dvom v izhodiščno vrednost, ki je bila podlaga za izračun odškodnine po navodilu, zaradi česar sodišče pravilnosti v tem upravnem postopku določene višine odškodnine ne more preveriti in zato tudi ne more rešiti spora.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - nedopustna pritožba
Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da pritožba, na katero se prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči nanaša, kot nedopustna nima izgleda za uspeh in da zato njena vložitev ni razumna.
denacionalizacija - zavezanec za vračilo premoženja - ovira za vrnitev v naravi - poseg v tožnikovo pravico ali pravno korist
V denacionalizacijskem postopku ovire za vrnitev nepremičnine lahko uveljavlja le zavezanec za vrnitev stvari; to pa je po 1. odstavku 51. člena ZDen tista pravna oseba, ki ima stvar, ki se vrne upravičencu, v svojem premoženju.
Če sodišče spozna, da izpodbijani akt, četudi bi bil sicer nezakonit, ne posega v tožnikovo pravico ali pravno korist, tožbi ne more ugoditi, pač pa jo mora zavrniti. Ob podanih razlogih, ko po povedanem sodišče pri reševanju tožbe ni presodilo, da izpodbijana odločitev nezakonito posega v materialnopravno pravico ali pravno korist tožeče stranke, je tako ravnalo tudi v obravnavani zadevi.
ZUP člen 220, 220/2, 237, 237/2, 237/2-7. ZIN člen 7, 7/3.
ukrep inšpektorja za okolje in prostor - dopolnilna odločba - izvedba ugotovitvenega postopka - določitev roka za odpravo nepravilnosti - razlogi za določitev roka - obrazložitev odločbe
Upravni organ bi moral ob upoštevanju 3. odstavka 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki določa okoliščine, ki jih mora inšpektor upoštevati pri določitvi roka za odpravo nepravilnosti, pred izdajo izpodbijane odločbe izvesti postopek, v katerem bi ugotovil, v kolikšnem času lahko tožeča stranka, ob upoštevanju javnega interesa in teže kršitve, odstrani nezakonito navoženo zemljino.
skupna odločba - vročitev odločbe - objava odločbe z razglasom - rok za vložitev pritožbe - pravočasnost pritožbe
Ker je bila nacionalizacijska odločba vročena prednici pritožnice po takrat veljavnih predpisih (z objavo z razglasom na deski upravnega organa), je njena pritožba prepozna.
Tožnik v tožbi sam priznava, da ni ravnal skladno s SRS 4.21 oziroma 4.6. Zakaj tega ni storil, zadovoljivo ne pojasni. Prav tako ni dokazal, da znaša vrednost poškodovanih lesenih delov 9.564.987,00 SIT. Listine, iz katere bi bilo razvidno, na koliko so ugotovljene poškodbe ovrednotene, oziroma kolikšna je vrednost iz rulet pobrane opreme, ni predložil. Glede na povedano že ob uporabi 3. odstavka 11. člena ZDDPO-1 spornih odhodkov ni bilo mogoče priznati. Zato ugotavljanje, ali so bili ti odhodki potrebni za pridobitev prihodkov v smislu 20. člena ZDDPO-1, niti ni več relevantno.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - zakonec
Pogoji, pod katerimi se zakonec šteje za vzdrževanega družinskega člana, so določeni v 115. členu ZDoh-2, med njimi tudi pogoj, da zakonec nima lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana iz 3. točke 1. odstavka 114. člena ZDoh-2. Določba 9. odstavka 114. člena ZDoh-2 po presoji sodišča le omejuje priznanje posebne olajšave na čas, ko je zavezanec vzdrževanega družinskega člana tudi dejansko preživljal.
razlastitev - evidentiranje urejene meje - predhodno vprašanje - cesta
Ne ZUreP-1 in ne ZJC-B ne predpisujeta, da morajo biti pred razlastitvijo parcele njene meje urejene. Glede na navedena materialnopravna predpisa postopek urejanja in evidentiranje urejene meje v razlastitvenem postopku (v primeru neurejenih mej parcel, ki se razlaščajo) ni predhodno vprašanje. Zato sproženi postopek urejanja in evidentiranja urejene meje ni pomenil oviro za razlastitveni postopek, kot to zmotno menita tožnika.