brezplačna pravna pomoč - prehod terjatve nasprotnega udeleženca upravičenca do brezplačne pravne pomoči na Republiko Slovenijo - poziv organa za brezplačno pravno pomoč - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Poziv organa za brezplačno pravno pomoč iz 46. člena ZBPP ni akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge stranke v okviru izvrševanja upravne funkcije (drugi odstavek 2. člena ZUS-1), ampak le poziv nasprotnemu udeležencu upravičenca do brezplačne pravne pomoči, naj stroške postopka zaradi subrogacije - zakonite cesije - plača Republiki Sloveniji.
inšpekcijski ukrep - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja gostinske dejavnosti
Ker tožnik v Poslovnem registru Slovenije nima registrirane gostinske dejavnosti, ki jo opravlja, mu je tržni inšpektor utemeljeno izrekel ukrep prepovedi opravljanja te dejavnosti.
upravni spor - obnova postopka - obnovitveni razlogi - zavrženje predloga za obnovo postopka
Ker tožnik v predlogu za obnovo postopka ne navaja nobenega od razlogov, zaradi katerih je mogoče sodni postopek obnoviti, pač pa le navaja okoliščine, iz katerih je razvidno, da se ne strinja s postopanjem inšpektorja v predmetni zadevi, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
odvetniška tarifa - brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - nagrada za narok - nagrada za narok v pravdnem postopku
V tarifi 3102 je navedeno »nagrada za narok«, to pomeni, da ni uporabljena množinska oblika. Zakonodajalec je naredil zelo očitno razliko pri nagrajevanju odvetnikov za udeležbe na narokih, če gre za kazenski postopek, v primerjavi z udeležbo odvetnikov na narokih v upravnih sporih, delovnih sporih in v (ne)pravdnih postopkih. Tako jasno jezikovno razlikovanje med ureditvijo tega vprašanja za kazenski postopek in za druge nekazenske postopke ne daje dovolj prostora za to, da bi sodišče to, kar velja za kazenski postopek, razširilo tudi na postopek v zvezi s tožbo zaradi priposestvovanja.
Določba drugega odstavka 108. člena ZPNačrt, ki določa, da se do poteka šestih mesecev po uveljavitvi občinskega prostorskega načrta komunalni prispevek odmerja po do tedaj veljavnih predpisih, pomeni, da je začetek uporabe te določbe vezan na uveljavitev občinskega prostorskega načrta in na predpise, ki so do tedaj veljali. Če občina tudi po poteku tega roka ostane brez novih – v skladu z ZPNačrt - programov opremljanja, pa pride v poštev uporaba Pravilnika o podlagah za odmero na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme.
mednarodna zaščita - varna tretja država - vrnitev na Hrvaško - država, pristojna za vsebinsko obravnavo prošnje - zavrženje prošnje
Tožnik se je pred prihodom v Republiko Slovenijo nahajal v Republiki Hrvaški, ki jo je Vlada Republike Slovenije razglasila za varno tretjo državo, zato je tožena stranka odločila, da tožnikove prošnje ne bo obravnavala, saj je za njeno vsebinsko obravnavo odgovorna Republika Hrvaška. Tožnik tudi ni navedel nobenih utemeljenih individualnih konkretnih okoliščin, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče vrniti na Hrvaško.
Naknadni obračun carinskega dolga se lahko opravi, če je carinski dolg nastal naknadno zaradi nezakonitega ravnanja s carinskim blagom; če že nastali carinski dolg ni bil obračunan ali če je bil carinski dolg obračunan v nižjem znesku, kot bi v skladu z veljavnimi predpisi moral biti. V obravnavanem primeru je pravna podlaga za naknadni obračun carinskega dolga točka a) prvega odstavka 154. člena v povezavi s točko b) prvega odstavka 146. člena CZ. V konkretnem primeru je namreč tožeča stranka kot carinski deklarant prijavila v carinski postopek blago, za katerega je uveljavljala preferencialno obravnavo.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - izvorna država - preganjanje v državi, ki ni izvorna država
Tožnica ne uveljavlja preganjanja v izvorni državi – Republiki Hrvaški, temveč v Bosni in Hercegovini. Izvorna država kot terminus tehnicus je država, katere državljanstvo ima državljan tretje države. „Tretja država“ pa je tista država, ki ni članica EU. Prosilec za mednarodno zaščito je državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je v Republiki Sloveniji podala popolno prošnjo za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - vložitev prošnje za mednarodno zaščito - namen odložiti ali onemogočiti odstranitev iz države - kršitev pravil postopka
Ravnanja tožnika lahko kažejo na to, da ni vložil prošnje za mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času, ne pa, da je prošnjo vložil izključno zato, da bi preprečil odstranitev iz države. Zgolj dejstvo, da je tožnik zaprosil za mednarodno zaščito po petih dneh bivanja v Centru za tujce, po presoji sodišče še ne zadostuje za presojo, da obstaja pogoj za zavrnitev prošnje iz 6. točke 55. člena ZMZ, še posebej glede na to, da je tožnik v prošnji zatrjeval politično preganjanje zaradi njegovega aktivnega članstva v politični stranki, opisal je tudi, da je bil večkrat zaprt in v zaporu pretepen. Tožnik je jasno konkretiziral okoliščine za zapustitev izvorne države, do katerih se tožena stranka ni opredelila, zato ne bi smela samo na podlagi tožnikovih ravnanj sklepati, da obstaja razlog za zavrnitev prošnje iz 6. točke 55. člena ZMZ.
denacionalizacija - zavezanec za vračilo premoženja - ovira za vrnitev v naravi - poseg v tožnikovo pravico ali pravno korist
V denacionalizacijskem postopku ovire za vrnitev nepremičnine lahko uveljavlja le zavezanec za vrnitev stvari; to pa je po 1. odstavku 51. člena ZDen tista pravna oseba, ki ima stvar, ki se vrne upravičencu, v svojem premoženju.
Če sodišče spozna, da izpodbijani akt, četudi bi bil sicer nezakonit, ne posega v tožnikovo pravico ali pravno korist, tožbi ne more ugoditi, pač pa jo mora zavrniti. Ob podanih razlogih, ko po povedanem sodišče pri reševanju tožbe ni presodilo, da izpodbijana odločitev nezakonito posega v materialnopravno pravico ali pravno korist tožeče stranke, je tako ravnalo tudi v obravnavani zadevi.
Določba 3. odstavka 24. člena ZBPP je bila napačno uporabljena, ker tožena stranka ni pojasnila, da je zadeva očitno nerazumna. Strinjanje tožene stranke s stališčem iz sodbe Višjega sodišča ne pojasnjuje, da je pričakovanje ali zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, saj ni navedena pravna praksa v podobnih primerih.
vračilo nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče - gradbena parcela
V upravnosodni praksi se določbo 2. odstavka 32. člena ZDen enotno razlaga v pomenu, da je, če je na podržavljenem zemljišču zgrajen trajen objekt, ki ni v lasti upravičenca, to ovira za vrnitev zemljišča v naravi, pri čemer v denacionalizacijskem postopku ni pravno pomembno, ali je objekt zgrajen s predpisanimi dovoljenji ali ne in kdaj je bil zgrajen, pred ali po uveljavitvi ZDen.
Po določbi 1. odstavka 203. člena CZS carinski dolg nastane z nezakonito odstranitvijo blaga izpod carinskega nadzora, zato je v obravnavanem primeru carinski dolg nastal v trenutku, ko je bilo blago s sprejemom carinske deklaracije prepuščeno v postopek sprostitve v prost promet na carinskem območju Skupnosti.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - zavezanec za pačilo davka - pravni naslednik davčnega zavezanca - dedič - odmera dohodnine pravnemu nasledniku davčnega zavezanca
O tem, da je davčni zavezanec umrl pred izdajo odmerne odločbe, med strankami ni spora, kot tudi ni sporno, da so tožniki dediči (in s tem univerzalni pravni nasledniki) pokojnega zavezanca, vsak do 1/3. Odločitev, da se na tej dejanski podlagi davek odmeri in naloži v plačilo tožnikom kot zavezancem za davek, je skladna z 2. odstavkom 12. člena ZDavP-2, po katerem se za zavezanca za davek šteje tudi pravni naslednik davčnega zavezanca.
Pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči je treba upoštevati pogoje in presojati okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in v vsakem primeru upoštevati tudi vsebinski pogoj v skladu z navedenim členom in tudi verjetne izglede za uspeh ter okoliščine in dejstva o zadevi.
Tožnik v tožbi sam priznava, da ni ravnal skladno s SRS 4.21 oziroma 4.6. Zakaj tega ni storil, zadovoljivo ne pojasni. Prav tako ni dokazal, da znaša vrednost poškodovanih lesenih delov 9.564.987,00 SIT. Listine, iz katere bi bilo razvidno, na koliko so ugotovljene poškodbe ovrednotene, oziroma kolikšna je vrednost iz rulet pobrane opreme, ni predložil. Glede na povedano že ob uporabi 3. odstavka 11. člena ZDDPO-1 spornih odhodkov ni bilo mogoče priznati. Zato ugotavljanje, ali so bili ti odhodki potrebni za pridobitev prihodkov v smislu 20. člena ZDDPO-1, niti ni več relevantno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - dovoljenost revizije
Ker tožnik v prošnji ne navaja razlogov za dovolitev revizije iz 367. a člena ZPP, vrednost spornega predmeta pa znaša 500,00 EUR, nima verjetnih možnosti za uspeh z revizijo, zato je bilo treba njegovo prošnjo za dodelitev BPP zavrniti.
ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij in premoženja člen 15. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 5.
Korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena, kar pa glede na v tožbi ugovarjani porast tržnih cen za zemljišča v RS vzbuja dvom v izhodiščno vrednost, ki je bila podlaga za izračun odškodnine po navodilu, zaradi česar sodišče pravilnosti v tem upravnem postopku določene višine odškodnine ne more preveriti in zato tudi ne more rešiti spora.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - nedopustna pritožba
Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da pritožba, na katero se prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči nanaša, kot nedopustna nima izgleda za uspeh in da zato njena vložitev ni razumna.