spor o krajevni pristojnosti - krajevna pristojnost v izvršilnem postopku - naslov dolžnika - Centralni register prebivalstva (CRP)
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ velja tudi za izvršilni postopek pravilo, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Med slednje pa ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank, pridobljenih med postopkom s poizvedbami v centralnem registru prebivalstva, kot je to v konkretnem primeru. Za odločitev o krajevni pristojnosti je tako odločilen dolžnikov naslov, naveden v predlogu za izvršbo.
izvršilni postopek - izključna krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnino - dodatno izvršilno sredstvo
V skladu s četrtim odstavkom 35. člena ZIZ velja, da če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Po prvem odstavku 166. člena ZIZ pa je za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00047026
ZIZ člen 189, 189/2, 193. KZ-1 člen 216, 216/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - ugotovitev lastninske pravice - prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice na javni dražbi - originarna pridobitev - javna dražba nepremičnin - zloraba izvršbe - dogovorjeno ravnanje dražiteljev - neizvedba predlaganega dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - materialno procesno vodstvo - informativni dokaz
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko ni bil izveden dokaz z zaslišanjem prič glede trditev tožeče stranke, da je šlo za zlorabo pridobitve lastninske pravice z nakupom nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku zaradi dogovora med dražitelji.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - pravočasnost ugovora
Drugi odstavek 62. člena ZIZ pravilo o časovni meji uveljavljanja dogovora o krajevni pristojnosti določa za postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Sporazum o krajevni pristojnosti se namreč po tem določilu upošteva, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil.
Dogovor o krajevni pristojnosti je tožeča stranka uveljavljala prepozno, ko je to storila šele z dopolnitvijo tožbe v gospodarskem sporu.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - pravnomočnost sklepa o izvršbi - učinki pravnomočnosti - sodna poravnava - nedovoljena razpolaganja strank - varstvo hipotekarnega upnika - pridobitev lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti
V spornem primeru z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče preprečiti izvršbe v breme hipotekarne dolžnice na podlagi v zahtevi prvič uveljavljanih trditev o nedovoljenem razpolaganju prvotnega dolžnika, ob obstoju pravnomočnega sklepa o izvršbi in nastanku pričakovane pravice hipotekarne dolžnice šele po njegovi izdaji.
izvršba na nepremičnino - umik predloga za izvršbo - ustavitev izvršilnega postopka - neuspešna prodaja nepremičnine - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - nov predlog za izvršbo - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - učinki pravnomočnosti - spremenjene okoliščine - dopuščena revizija
Odgovor na dopuščeno vprašanje je prvenstveno uokvirjen v določbi 43. člena ZIZ, ki ureja procesne situacije umika in omejitve predloga za izvršbo. Četrti odstavek člena upniku jasno omogoča, da po umiku predloga vloži nov predlog za izvršbo - brez omejitev. Tudi sistematična (sistemska) razlaga ne omogoča drugačne presoje. V skladu z določbo drugega odstavka istega člena, kot tudi četrtega odstavka 194. člena ZIZ v primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena namreč upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve in sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi; slednja določba je umeščena v ureditev prodaje nepremičnine in njenih posledic v primeru pasivnosti upnika oziroma neuspešnosti prodaje. Zakonska ureditev torej omogoča še nadaljnje opravljanje izvršbe na isti predmet izvršbe. Upoštevaje določbo drugega in tretjega odstavka 194. člena ZIZ jo z ustavitvijo omejuje le na isti za upnika neuspešen izvršilni postopek, bodisi iz razloga njegove neaktivnosti bodisi zaradi neuspešnosti prodaje. In (le) v okviru tega postopka se lahko odpre vprašanje pravne relevantnosti spremenjenih okoliščin. Meje pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka se nanašajo le na isti izvršilni postopek oziroma na tekočo izvršbo in preko tega ne segajo.
Ker sta sodišči prve in druge stopnje odločitev oprli na kategorično stališče, da bi moral upnik, ko je vložil nov – identičen predlog za izvršbo, konkretizirati še spremenjene okoliščine, sta nepravilno odgovorili na dopuščeno vprašanje. Posledično sta nepravilno presojali tudi institut res iudicata oziroma pravnomočno rešene zadeve in sta ga preko še dopustnih meja vezali na obstoj konkretiziranih spremenjenih okoliščin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00046127
ZIZ člen 20a. ZPSPP člen 28, 28/1-2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - najem poslovnih prostorov - neplačilo najemnine - odstop od pogodbe - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - sodna intervencija
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je v okoliščinah konkretnega primera za dokaz zapadlosti mogoče uporabiti 20. a člen ZIZ oz. ali je za izpraznitev in izročitev nepremičnin na podlagi odstopa od pogodbe po določilu 2. alineje prvega odstavka 28. člena ZPSPP (neplačilo najemnine) vedno potrebna sodna intervencija?
ZPP člen 367a, 367a/1, 377, 385, 385/3, 391. ZIZ člen 15. URS člen 23.
izvršilni postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pravica do sodnega varstva - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Presoja o izpolnjenosti pogojev iz 367.a člena ZPP je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je zahtevi uspelo izkazati, da za tožnico kljub pozitivni odločitvi o tožbenem zahtevku ni bil dosežen namen sodnega varstva. Odgovor na zastavljeno vprašanje je nikalen. Ker odgovor na v zahtevi zastavljena vprašanja ne bi mogel imeti vpliva na odločitev v konkretnem primeru, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da pogoji iz 367.a člena ZPP niso izkazani in je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev - stalno prebivališče dolžnika
Za dolžnika je v predlogu za izvršbo naveden naslov prebivališča Dobriška vas, to pa je kraj na območju Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah. Vrhovno sodišče je zato na podlagi določb drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi z določbo 15. člena ZIZ odločilo, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00045343
ZPP člen 77, 77/2, 80, 81, 374, 374/1, 374/2. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2. ZIZ člen 15.
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravdna sposobnost stranke - postopek osebnega stečaja - upravičenje za zastopanje - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dolžnost sodišča v (pravdnem in) izvršilnem postopku je, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje (81. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Dolžnik, ki je v postopku osebnega stečaja, sam nima procesne sposobnosti za vložitev izrednega pravnega sredstva. Njegov predlog za dopustitev revizije je nedovoljen, saj ga je vložil nekdo, ki nima te pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS00046120
ZPP člen 25.a, 319, 365, 384, 384/1. ZIZ člen 9, 9/2, 9/4, 9/7, 10, 15, 54, 239. DZ člen 162, 162/1. ZNP-1 člen 100. URS člen 25.
postopek izvršbe in zavarovanja - pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva - pritožba - ureditev stikov med starši in otrokom - začasna ureditev stikov - sklep o začasni odredbi - zavrženje pritožbe
V izvršilnem postopku oziroma postopku zavarovanja, tako kot v civilnem pravdnem postopku, poznamo le dve redni stopnji sojenja (zakon ureja le dvostopenjsko odločanje). Odločba o pritožbi, torej odločitev sodišča druge stopnje o začasni odredbi, je po sedmem odstavku 9. člena ZIZ postala pravnomočna, kar pomeni, da takega sklepa ni več mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom - pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00045310
ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - socialno varstveni zavod za odrasle - namestitev mladoletnika - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - ocena ustavnosti ZSV - ocena ustavnosti ZDZdr
Postopek za dopustitev revizije se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za presojo ustavnosti Zakona o socialnem varstvu in Zakona o duševnem zdravju glede vprašanja dopustnosti namestitve mladoletne osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00046469
ZPP člen 11, 11/1, 77, 77/2, 78, 78/1, 80, 81, 374, 374/1, 374/2. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2, 390, 390/1. ZIZ člen 15.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - postopek osebnega stečaja - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - upravičenje za zastopanje - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - nedovoljena vloga - procesna sposobnost - pravdno nesposobna oseba - naknadna odobritev procesnih dejanj - zavrženje predloga
Dolžnost sodišča v (pravdnem in) izvršilnem postopku je, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje (81. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). 81. člen ZPP določa izjemo od splošnega pravila, da pravdno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja pravdna dejanja, ki jo je zato treba razlagati ozko. To pomeni, da se ta določba uporablja zgolj v primerih, ko zakoniti zastopnik še ni seznanjen s postopkom. Ko pa je, pa je primarno zakoniti zastopnik dolžan skrbeti za pravice in interese pravdno nesposobne stranke. Zato sodišče dejanj, ki jih opravi pravdno nesposobna oseba, ne pošilja zakonitemu zastopniku v odobritev. Za to namreč ni zakonske podlage. Dejanje, ki ga opravi procesno nesposobna oseba sama, pa je obremenjeno s pomanjkljivostjo, ki je ni mogoče odpraviti z naknadno odobritvijo zakonitega zastopnika. Zato takšen poziv sodišča tudi ne bi bil v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (prvi odstavek 11. člena ZPP).
ZPP člen 73, 73/5, 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZIZ člen 15, 239. URS člen 23.
predlog za dopustitev revizije - zavarovanje terjatve - postopek izvršbe in zavarovanja - predlog za začasno odredbo - sklep o začasni odredbi - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - predlog za izločitev sodnika - sklep o izločitvi sodnika - dovoljenost revizije - zakoniti sodnik - pravica do poštenega sojenja - zavrženje predloga
Zakonodajalec je ocenil, da so predmet samostojne revizijske presoje le tisti sklepi, ki se po vsebini približajo sodni odločbi, s katero je pravnomočno in (do)končno odločeno o določeni materialnopravni obveznosti in/ali pravici stranke. Mednje se sklep o začasni odredbi in sklep o neizločitvi sodnika z vidika dostopa do revizijskega sodišča ne uvrščata.
predlog za dopustitev revizije - presoja ustavnosti zakona - ZIZ - prekinitev postopka
Vrhovno sodišče je v zadevi II DoR 62/2020 s sklepom z dne 22. 5. 2020 prekinilo postopek in z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti prvega odstavka 10. člena ZIZ. Ker bi moralo Vrhovno sodišče pri odločanju o predlogu za dopustitev revizije uporabiti navedeni člen ZIZ, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo postopek za dopustitev revizije.
ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 20a/3, 20a/5, 55, 55/1-2, 55/2. ZPP člen 286, 286/3, 286a, 286a/5, 337, 337/1. ZPSto-2 člen 2, 2-21, 41, 41/4.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - izvršljivost notarskega zapisa - predčasna zapadlost terjatve - trditveno in dokazno breme - dokazovanje zapadlosti terjatve - izjava o odstopu - vročitev - priporočena poštna pošiljka - dokazilo o oddaji pošiljke - dokaz o vročitvi - nova dejstva in dokazi - dopuščena revizija
Čeprav je v petem odstavku 21.a člena ZIZ, enako kot sta stranki določili v pogodbi, predvideno, da se pisna izjava vroča priporočeno po pošti, je namen tega določila, da upnik pridobi dokaz o vročitvi, ali pa (v primerih izogibanja vročitvi) vsaj dokaz o poskušani vročitvi, tudi če do dejanske vročitve ni prišlo. To je logično, saj gre za vročanje izven sodnega postopka, pri katerem listina, notarski zapis, pridobi prav posebno značilnost, značilnost neposredne izvršljivosti.
Ni izključeno, da bi lahko upnik tudi z "navadno" (R) priporočeno pošiljko (ne le s priporočeno pošiljko s povratnico ali z osebno vročitvijo) dokazal vročitev ali vsaj to, da se je pošiljka skušala vročiti dolžniku. A dokaza o tem upnik v postopku (vsaj vse do drugega pritožbenega postopka) ni predložil. Predložil je zgolj izpisek iz sprejemne knjige pošte, ki dokazuje, da je pošiljko na pošti oddal z oznako "R" (navadno priporočeno). Izpisek pa ni vseboval sprejemnih številk, na podlagi katerih bi potencialno pošta lahko sledila pošiljki in pojasnila, kaj se je z le to zgodilo.
Od spremembe ZPP-E dalje velja tretji odstavek 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le,...če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Po stališču Vrhovnega sodišča je navedeno v obravnavani zadevi treba razlagati strogo. Prekluzija še vedno zagotavlja tudi koncentracijo sojenja na prvi stopnji. V obravnavani zadevi je imel upnik vse možnosti opraviti poizvedbe na pošti najkasneje, ko je prejel prvi sklep sodišča druge stopnje in se seznanil s stališčem sodišča. Prav tako bi se s presojo novih trditev in izvedbo predlaganih dokazov, predvsem z opravljanjem poizvedb na pošti, nedvomno zavlekel postopek.
Na obstoj izvršilnega naslova v ugovornem postopku pazi sodišče po uradni dolžnosti. S tem, ko je dolžnik zatrjeval, da do razdora pogodbe ni prišlo, saj obvestila ni prejel, je posledično ugovarjal tudi predčasni zapadlosti terjatve in njeni višini. Trditvena podlaga dolžnika, ki jo je podal v ugovoru zoper sklep o izvršbi, je zadostna.