CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00045343
ZPP člen 77, 77/2, 80, 81, 374, 374/1, 374/2. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2. ZIZ člen 15.
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - pravdna sposobnost stranke - postopek osebnega stečaja - upravičenje za zastopanje - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Dolžnost sodišča v (pravdnem in) izvršilnem postopku je, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje (81. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Dolžnik, ki je v postopku osebnega stečaja, sam nima procesne sposobnosti za vložitev izrednega pravnega sredstva. Njegov predlog za dopustitev revizije je nedovoljen, saj ga je vložil nekdo, ki nima te pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS00046120
ZPP člen 25.a, 319, 365, 384, 384/1. ZIZ člen 9, 9/2, 9/4, 9/7, 10, 15, 54, 239. DZ člen 162, 162/1. ZNP-1 člen 100. URS člen 25.
postopek izvršbe in zavarovanja - pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva - pritožba - ureditev stikov med starši in otrokom - začasna ureditev stikov - sklep o začasni odredbi - zavrženje pritožbe
V izvršilnem postopku oziroma postopku zavarovanja, tako kot v civilnem pravdnem postopku, poznamo le dve redni stopnji sojenja (zakon ureja le dvostopenjsko odločanje). Odločba o pritožbi, torej odločitev sodišča druge stopnje o začasni odredbi, je po sedmem odstavku 9. člena ZIZ postala pravnomočna, kar pomeni, da takega sklepa ni več mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom - pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00045310
ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - socialno varstveni zavod za odrasle - namestitev mladoletnika - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - ocena ustavnosti ZSV - ocena ustavnosti ZDZdr
Postopek za dopustitev revizije se prekine do odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije o zahtevi za presojo ustavnosti Zakona o socialnem varstvu in Zakona o duševnem zdravju glede vprašanja dopustnosti namestitve mladoletne osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00046469
ZPP člen 11, 11/1, 77, 77/2, 78, 78/1, 80, 81, 374, 374/1, 374/2. ZFPPIPP člen 245, 245/2, 383, 383/1, 386, 386/1, 386/2, 390, 390/1. ZIZ člen 15.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - postopek osebnega stečaja - poslovna sposobnost stečajnega dolžnika - upravičenje za zastopanje - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - nedovoljena vloga - procesna sposobnost - pravdno nesposobna oseba - naknadna odobritev procesnih dejanj - zavrženje predloga
Dolžnost sodišča v (pravdnem in) izvršilnem postopku je, da pravdno nesposobni osebi zagotovi ustrezno zastopanje (81. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). 81. člen ZPP določa izjemo od splošnega pravila, da pravdno stranko zastopa zakoniti zastopnik, ki zanjo opravlja pravdna dejanja, ki jo je zato treba razlagati ozko. To pomeni, da se ta določba uporablja zgolj v primerih, ko zakoniti zastopnik še ni seznanjen s postopkom. Ko pa je, pa je primarno zakoniti zastopnik dolžan skrbeti za pravice in interese pravdno nesposobne stranke. Zato sodišče dejanj, ki jih opravi pravdno nesposobna oseba, ne pošilja zakonitemu zastopniku v odobritev. Za to namreč ni zakonske podlage. Dejanje, ki ga opravi procesno nesposobna oseba sama, pa je obremenjeno s pomanjkljivostjo, ki je ni mogoče odpraviti z naknadno odobritvijo zakonitega zastopnika. Zato takšen poziv sodišča tudi ne bi bil v skladu z načelom ekonomičnosti postopka (prvi odstavek 11. člena ZPP).
ZPP člen 73, 73/5, 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZIZ člen 15, 239. URS člen 23.
predlog za dopustitev revizije - zavarovanje terjatve - postopek izvršbe in zavarovanja - predlog za začasno odredbo - sklep o začasni odredbi - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - predlog za izločitev sodnika - sklep o izločitvi sodnika - dovoljenost revizije - zakoniti sodnik - pravica do poštenega sojenja - zavrženje predloga
Zakonodajalec je ocenil, da so predmet samostojne revizijske presoje le tisti sklepi, ki se po vsebini približajo sodni odločbi, s katero je pravnomočno in (do)končno odločeno o določeni materialnopravni obveznosti in/ali pravici stranke. Mednje se sklep o začasni odredbi in sklep o neizločitvi sodnika z vidika dostopa do revizijskega sodišča ne uvrščata.
predlog za dopustitev revizije - presoja ustavnosti zakona - ZIZ - prekinitev postopka
Vrhovno sodišče je v zadevi II DoR 62/2020 s sklepom z dne 22. 5. 2020 prekinilo postopek in z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti prvega odstavka 10. člena ZIZ. Ker bi moralo Vrhovno sodišče pri odločanju o predlogu za dopustitev revizije uporabiti navedeni člen ZIZ, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena ZUstS prekinilo postopek za dopustitev revizije.
ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 20a/3, 20a/5, 55, 55/1-2, 55/2. ZPP člen 286, 286/3, 286a, 286a/5, 337, 337/1. ZPSto-2 člen 2, 2-21, 41, 41/4.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - izvršljivost notarskega zapisa - predčasna zapadlost terjatve - trditveno in dokazno breme - dokazovanje zapadlosti terjatve - izjava o odstopu - vročitev - priporočena poštna pošiljka - dokazilo o oddaji pošiljke - dokaz o vročitvi - nova dejstva in dokazi - dopuščena revizija
Čeprav je v petem odstavku 21.a člena ZIZ, enako kot sta stranki določili v pogodbi, predvideno, da se pisna izjava vroča priporočeno po pošti, je namen tega določila, da upnik pridobi dokaz o vročitvi, ali pa (v primerih izogibanja vročitvi) vsaj dokaz o poskušani vročitvi, tudi če do dejanske vročitve ni prišlo. To je logično, saj gre za vročanje izven sodnega postopka, pri katerem listina, notarski zapis, pridobi prav posebno značilnost, značilnost neposredne izvršljivosti.
Ni izključeno, da bi lahko upnik tudi z "navadno" (R) priporočeno pošiljko (ne le s priporočeno pošiljko s povratnico ali z osebno vročitvijo) dokazal vročitev ali vsaj to, da se je pošiljka skušala vročiti dolžniku. A dokaza o tem upnik v postopku (vsaj vse do drugega pritožbenega postopka) ni predložil. Predložil je zgolj izpisek iz sprejemne knjige pošte, ki dokazuje, da je pošiljko na pošti oddal z oznako "R" (navadno priporočeno). Izpisek pa ni vseboval sprejemnih številk, na podlagi katerih bi potencialno pošta lahko sledila pošiljki in pojasnila, kaj se je z le to zgodilo.
Od spremembe ZPP-E dalje velja tretji odstavek 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le,...če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Po stališču Vrhovnega sodišča je navedeno v obravnavani zadevi treba razlagati strogo. Prekluzija še vedno zagotavlja tudi koncentracijo sojenja na prvi stopnji. V obravnavani zadevi je imel upnik vse možnosti opraviti poizvedbe na pošti najkasneje, ko je prejel prvi sklep sodišča druge stopnje in se seznanil s stališčem sodišča. Prav tako bi se s presojo novih trditev in izvedbo predlaganih dokazov, predvsem z opravljanjem poizvedb na pošti, nedvomno zavlekel postopek.
Na obstoj izvršilnega naslova v ugovornem postopku pazi sodišče po uradni dolžnosti. S tem, ko je dolžnik zatrjeval, da do razdora pogodbe ni prišlo, saj obvestila ni prejel, je posledično ugovarjal tudi predčasni zapadlosti terjatve in njeni višini. Trditvena podlaga dolžnika, ki jo je podal v ugovoru zoper sklep o izvršbi, je zadostna.
ZPP člen 428, 428/4, 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZIZ člen 10.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - postopek zaradi motenja posesti - postopek izvršbe in zavarovanja - začasna odredba - zavrženje predloga
Po četrtem odstavku 428. člena ZPP v pravdah zaradi motenja posesti revizije ni. Če zakon določa, da revizije ni, je ni mogoče niti dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP).
Revizija pa ni dovoljena niti v postopkih zavarovanja, ki so urejeni v ZIZ.
ZIZ člen 55, 55/1-2, 73, 73/4. ZN člen 43, 43/1, 45. ZSReg člen 8, 8/3, 43, 43/1. OZ člen 70, 70/1, 73.
izvršilni postopek - razveljavitev sklepa o izvršbi - notarski zapis kot izvršilni naslov - obseg preizkusa - veljavnosti izvršilnega naslova - dopustni ugovori dolžnika - publicitetni učinek vpisa v sodni register - varstvo dobroverne tretje osebe - načelo formalne legalitete - dopuščena revizija
Načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku zamejuje izvršilno sodišče pri preizkusu ugovornega razloga iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ v povezavi z obstojem pooblastila podpisnika notarskega zapisa zgolj na skladnost med navedenim podpisnikom v notarskem zapisu in stanjem vpisa zakonitega pooblaščenca v sodnem registru v trenutku sklenitve posla v obliki notarskega zapisa. V tem delu gre za enak (formalni) preizkus, ki ga mora opraviti že notar ob sestavi notarskega zapisa. Obstoj drugih dejstev, ki naj bi izključevala obstoj pooblastila (4. točka prvega odstavka 43. člena ZN) ali drugih razlogov za veljavnost notarskega zapisa, lahko dolžnik uveljavlja zgolj v pravdnem postopku. To velja tudi glede nedobrovernosti upnika, ki naj bi izključevala njegovo varstvo po tretjem odstavku 8. člena ZSReg.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00044867
ZIZ člen 10, 10/1, 64. ZPP člen 377.
revizija v izvršilnem postopku - dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - predlog za dopustitev revizije - dolžnikov dolžnik - nedovoljen predlog - novela ZIZ-L - presoja ustavnosti - načelo enakosti pred zakonom - zavrženje predloga
Predlagatelj revizije ni upnik ali dolžnik, niti ni „tretji“, ki bi v skladu s 64. členom ZIZ imel pravico do ugovora zoper sklep o izvršbi in v njem zahtevati, naj sodišče izvršbo na določen predmet izvršbe izreče za nedopustno, ker ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Navedba dolžnikovega dolžnika, da terjatev, ki je bila zarubljena, ne obstaja, namreč ne pomeni nikakršne „negativne pravice“, ki bi lahko preprečila izvršbo. Obstoj sporne terjatve se bo lahko razčistil, ko bo upnik zarubljeno terjatev poskušal izterjati.
ZZK-1 člen 8. SPZ člen 72. ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - nedopustnost izvršbe - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - vpis v zemljiško knjigo - hipoteka - dobra vera - zavrnitev predloga
dopuščena revizija - nepremičninska izvršba - ustavitev izvršilnega postopka - neuspešna prodaja nepremičnine - pravnomočnost sklepa o ustavitvi izvršbe - nov predlog za izvršbo - isto izvršilno sredstvo in isti predmet - učinki pravnomočnosti - spremenjene okoliščine - pravni interes
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je dopustno pogojevanje ponovnega vodenja izvršilnega postopka zoper dolžnika z istimi izvršilnimi sredstvi oziroma predmeti izvršbe (vključno z izvršbo na nepremičnine dolžnika), glede katerih je bila izvršba že dovoljena, vendar iz različnih razlogov (vključno zaradi neuspešne prodaje nepremičnin na drugi javni dražbi) ni bila uspešna, z izkazom spremenjenih okoliščin.
Neposredno izvršljiv notarski zapis, v katerem sta se upnik in dolžnik dogovorila za plačilo procesnih obresti na podlagi 381. člena OZ, predstavlja izvršilni naslov tudi za izterjavo procesnih obresti v izvršilnem postopku.
Načelo stroge formalne legalitete izvršilnemu sodišču preprečuje, da bi po uradni dolžnosti zavrnilo predlog za izvršbo, ki se opira na izvršljiv notarski zapis, češ da je ta ničen, ker dogovor o procesnih obrestih v izvršilnem postopku nasprotuje prepovedi iz 375. člena OZ
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00041993
ZIZ člen 43. SPZ člen 154, 154/3. OZ člen 343. ZPP člen 374, 374/2, 377.
predlog za izvršbo - hipoteka - zastaranje hipoteke - delno zastaranje - poplačilo hipotekarnega upnika - ustavitev izvršbe - pravni interes za revizijo - dopuščena revizija - zavrženje revizije
S tem, ko je sodišče ustavilo vodenje izvršbe na (vseh) zastavljenih nepremičninah (ki so v obravnavanem primeru edini (možen) predmet izvršbe), je sklep o izvršbi (s katerim je bila izvršba na nepremičninah dovoljena) ostal brez učinka. ZIZ namreč upniku ne daje podlage, da bi v okviru istega izvršilnega postopka ponovno vodil izvršbo z istim izvršilnim sredstvom oziroma na istem predmetu izvršbe. Dovoljenje za opravo izvršbe na določenem predmetu izvršbe (tj. na s hipoteko obremenjenih nepremičninah) je torej v tekoči izvršbi (v njenih časovnih mejah pravnomočnosti) ukinjeno. Primer, ko upnik zamudi določeno dejanje in sodišče zato izvršbo (v določenem obsegu) ustavi, je v bistvenem podoben procesni dispoziciji upnika - umiku in omejitvi izvršbe iz 43. člena ZIZ. Upniku v takšni situaciji po tretjem odstavku 43. člena ZIZ ostane na voljo vložitev novega predloga za izvršbo, ne pa tudi vložitev predloga za nadaljevanje (že ustavljene) izvršbe.
Upnik si torej z revizijo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje (ki se nanaša na možnost poplačila zastarane (zavarovane) terjatve iz zastavljenih nepremičnin) namreč v ničemer ne spremeni položaja upnika v obravnavani zadevi. Zato upnik nima pravnega interesa za revizijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00044660
ZIZ člen 13, 21, 21/2, 40, 40/5, 44, 44/5, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 58, 58/3. ZMZPP člen 94, 94/1, 95, 95/1, 103. ZUE člen 3. ZPP člen 108, 380, 380/2, 385, 385/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - priznanje tuje sodne odločbe - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - delibacijski postopek - eksekvatura - potrdilo o izvršljivosti - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - predlog za izvršbo - predložitev izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - predložitev dokazil - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izvršljivost - paricijski rok - nepopolna vloga
Tudi ko je tuja sodna odločba priznana v ločenem t. i. delibacijskem postopku, mora upnik v okoliščinah primerov, kot je obravnavani, v izvršilnem postopku predložiti še tuje potrdilo o izvršljivosti. To izhaja iz jasne določbe 103. člena ZMZPP, ki v drugem odstavku določa: "Vložnik zahteve za izvršitev tuje sodne odločbe mora poleg potrdila iz 95. člena tega zakona predložiti tudi potrdilo o njeni izvršljivosti po pravu države, v kateri je bila izdana."
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00041559
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1. ZVPot člen 23, 24. ZIZ člen 17, 20a, 71, 71/3, 72, 72/2, 141, 141/9. ZPP člen 206, 206/4. URS člen 127.
svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - izvršba na podlagi verodostojne listine - posojilna pogodba - potrošniška kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - nedopusten pogoj - ničnost izvršilnega naslova - sodna praksa SEU - spremembe zakonodaje - zavrnitev predloga
Okrajno sodišče na Vrhniki je Vrhovnemu sodišču predlagalo izdajo svetovalnega mnenja glede vprašanja, ali je izvršilno sodišče ob upoštevanju Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. 4. 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, sodne prakse Sodišča Evropske Unije (v nadaljevanju SEU), zlasti sodbe C-407/18 (Aleš in Jožef Kuhar proti Addiko Bank d. d.) in 23. in 24. člena ZVPot, dolžno po uradni dolžnosti preizkusiti potrošniško pogodbo, ki je sklenjena v obliki notarskega zapisa (ki glede na določbi 17. in 20a. Člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov) z vidika ničnosti in obstoja verodostojne listine in ob ugotovitvi ničnosti, predlog za izvršbo zavrniti, ali pa le izvršbo odložiti do odločitve o ničnosti pogodbe s strani pravdnega sodišča na podlagi vložene tožbe dolžnikov.
V predlogu opozarja, da sta tudi po tem, ko je bila izdana sodba SEU v zadevi Kuhar, višji sodišči v Mariboru in Ljubljani o tem vprašanju v več odločbah zavzeli različni stališči. Na koncu predloga še opozarja, da iz odločb Višjega sodišča v Ljubljani ne izhaja, kakšni so pogoji za dovolitev odloga izvršbe in kakšen naj bi bil učinek takega odloga v času trajanja pravdnega postopka, na primer na izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet (ali se zadržijo sredstva za ohranitev vrstnega reda glede na določilo devetega odstavka 141. člena ZIZ).
V medresorsko usklajevanje je bil poslan Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju ZIZ-M. V predlogu je predvidena ureditev vprašanja, ki ga izpostavlja predlagateljica v predlogu za izdajo svetovalnega mnenja.
Pri uporabi instituta svetovalnega mnenja je treba upoštevati v 127. členu Ustave zagotovljeno neodvisnost sodnikov. Že Ustavno sodišče je v 13. točke odločbe U-I-302/09, Up-1472/09, U-I-139/10, Up-748/10 izpostavilo velik pomen krepitve precedenčne vloge Vrhovnega sodišča preko instituta dopuščene revizije.
Ureditev revizije temelji na spoznanju, da v moderni pravni državi, zasnovani na delitvi oblasti in zavezani varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Vrhovno sodišče z vnaprejšnjim (ex ante) oblikovanjem vodil, vzniklih iz konkretnih primerov, pomembno prispeva h krepitvi enakosti pred zakonom in pravne varnosti.
Prav vezanost Vrhovnega sodišča na okoliščine konkretnega primera pomembno razmejuje sodno od zakonodajne funkcije. Svetovalna mnenja pa tako kot načelna pravna mnenja, ki jih še vedno ureja 110. člen Zakona o sodiščih, od Vrhovnega sodišča terjajo abstraktno reševanje pravnih vprašanj, nevezano na okoliščine konkretnega primera. Zaradi tega in zaradi rigidne zavezujočnosti tako sprejeta načelna pravna mnenja ne morejo živeti običajnega življenja precedensa, katerega nujni sestavni del so nadaljnje ovsebinjanje v kasnejših primerih ter uveljavljene metode odstopa, predvsem razlikovanje in ovrženje.
V obravnavanem primeru, ko je v postopku sprejemanja že zakonska ureditev spornega vprašanja, bi Vrhovno sodišče s sprejemom abstraktnega svetovalnega mnenja po nepotrebnem omejilo svojo precedenčno vlogo, saj bo že s sprejemom nove pravne ureditve to postalo nepotrebno.
predlog za izločitev višjih sodnikov - izvršilni postopek - nepopolna in nerazumljiva vloga - prenehanje sodniške funkcije - pravni interes - zavrženje zahteve za izločitev
Izpodbijana odločitev ni pomanjkljiva iz razloga, ker sodišče ni navedlo konkretnega datuma prenehanja sodniške funkcije za posameznega sodnika. Bistveno je le, da sodniki ob presoji zahteve za njihovo izločitev sodniške funkcije več ne opravljajo.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine (COVL) - potrdilo o izvršljivosti - izključna pristojnost
Po določbi 40.c člena ZIZ je v postopku izdaje potrdila o izvršljivosti odločbe, poravnave oziroma javne listine ne glede na določbo prvega odstavka 42.a člena ZIZ pristojno tisto sodišče, ki je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe.