CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00037129
ZIZ člen a42b. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1/1, 36, 39, 45. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - avstrijska sodna odločba - pridržek javnega reda - nadomestilo plače za čas dopusta - plačilo dodatka - civilna zadeva - sodna praksa SEU - predhodno vprašanje - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Sodišče EU se je z vprašanjem uporabljivosti Uredbe Bruselj I bis v primeru zahtevkov avstrijskega sklada BUAK že ukvarjalo kot s predhodnim vprašanjem v zadevi C-579/17 z dne 28. 2. 2019. Pojasnilo je, da je treba termin "civilne in gospodarske zadeve" po uredbi razlagati avtonomno, in presodilo, da imajo terjatve BUAK za plačilo prispevkov za nadomestilo za dopust naravo civilnopravne terjatve. Odločitve Sodišča EU o predhodnih vprašanjih so zavezujoče za nacionalna sodišča držav članic EU.
Sodišče v Gorici je z odločbo (s sklepom o izvršbi; decreto ingiuntivo) opr. št. 297/2001 dolžniku (v tem postopku predlagatelju) naložilo, da upniku (v tem postopku nasprotnemu udeležencu) v 40-ih dneh od vročitve odločbe plača 152.711.250 lir s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in 1.919.600 lir stroškov postopka. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor (opposizione a decreto ingiuntivo) in v ugovornem postopku vložil tudi nasprotni zahtevek. O ugovoru predlagatelja (ne o pritožbi kot je zmotno zapisano v prevodu; točka a) izreka) in njegovem nasprotnem zahtevku (točka b) izreka) je isto sodišče, ki je odločilo že o predlogu za izvršbo, odločilo z odločbo opr. št. 537/09. Iz obrazloženega tako sledi, da je postopek, ki se je končal z odločbo opr. št. 537/09, izšel iz postopka, ki se je zaključil z odločbo opr. št. 297/2001.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o pristojnosti - obveznost predložitve listinskih dokazov
O krajevni nepristojnosti za odločanje v obravnavani zadevi je dejansko prvič odločilo šele mariborsko sodišče. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZPP se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Toženka je ugovor krajevne nepristojnosti podala pravočasno, to je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga kasneje ponovila še v odgovoru na dopolnitev tožbe (in v pripravljalni vlogi). Okrožno sodišče v Mariboru glavne obravnave še ni razpisalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00042507
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - priposestvovanje - presoja sodišča - trditvena podlaga - pravica do izjave v postopku - lastninska pravica v pričakovanju - razpolaganje z nepremičnino - sklenitev darilne pogodbe - začetek teka priposestvovalne dobe - nedobroverni posestnik
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko sodišče v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe presoja elemente priposestvovanja, ki so bili že presojani in ugotovljeni s pravnomočno sodbo,
- ali je sodišče v obravnavanem primeru samo postavilo trditveno podlago za stranke, ugotavljalo dejstva, ki jih stranke niso navedle, in poleg tega, nasprotni stranki ni dalo možnosti, da se o tako ugotovljenih dejstvih izreče, pri tem pa ni šlo za razpolaganje z zahtevki, s katerimi stranke ne morejo razpolagati,
- ali lahko imetnik lastninske pravice v pričakovanju na določeni nepremičnini sklene veljavno darilno pogodbo za to nepremičnino in ali takšna pogodba predstavlja veljavni pravni naslov za pričetek teka priposestvovalne dobe,
- ali se lahko pridobitelju, ki ima veljavno sklenjen perfektni pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, je nemoten v svojem uživanju le-te in se zanese na konkretno obljubo, da bo za vknjižbo poskrbel odsvojitelj, očita nedobroverna posest.
predlog za dopustitev revizije - zahteva za oceno ustavnosti - prekinitev postopka - ocena ustavnosti ZIZ
Vrhovno sodišče je v zadevi II DoR 62/2020 s sklepom prekinilo postopek in z zahtevo začelo postopek za oceno ustavnosti prvega odstavka 10. člena ZIZ. Zadeva se pri Ustavnem sodišču RS vodi pod opr. št. U-I-225/20.
Ker bi moralo Vrhovno sodišče tudi v tu obravnavani zadevi pri odločanju o predlogu (tj. pri presoji njegove dovoljenosti) uporabiti navedeni člen ZIZ, je v skladu z drugim odstavkom 23. člena Zakona o ustavnem sodišču prekinilo tudi ta postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00038246
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZIZ člen 59. OZ člen 280, 417.
dopuščena revizija - tožba za nedopustnost izvršbe - prenehanje terjatve - prehod obveznosti na novega dolžnika - odstop terjatve (cesija)
Revizija se dopusti glede vprašanja o pravilnosti materialnopravnega stališča, da terjatev toženke do tožnika s plačilom A. A. družbi B., d. o. o., z dne 6. 1. 2010 ni mogla prenehati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00035858
ZIZ člen 104, 107, 107/1, 114, 115, 120, 120/2, 123, 125. OZ člen 377, 377/1, 425, 425/4.
posojilna pogodba - vračilo posojila - stvarna legitimacija - navideznost pogodbe - izvršba na denarno terjatev - rubež in prenos terjatve v izterjavo - cesija terjatve - oderuštvo - oderuške obresti
Za cesijo v izterjavo v izvršilnem postopku je značilno, da se na upnika prenese upravičenje, da terjatev izterja. Ker se upravičenje zahtevati plačilo prenese na upnika, dolžnik z njim ne razpolaga več; zanj lahko terjatev veljavno iztoži in nato vodi izvršbo samo še izvršilni upnik. V že tekočo pravdo ali izvršbo vstopi upnik kot stranka, njegov dolžnik pa se je lahko udeležuje le še kot stranski intervenient. Poleg tega je s sklepom o rubežu terjatve dolžnikovemu dolžniku izrecno prepovedano, da bi zarubljeno terjatev poravnal dolžniku, dolžniku pa je prepovedano terjatev od svojega dolžnika izterjati ali kako drugače razpolagati z njo.
Bistvena značilnost oderuštva je namreč subjektivni element, pa čeprav se ta (kot v obravnavanem primeru) domneva. Subjektivni element pa je lahko podan le ob sklenitvi pogodbe. Oderuštvo je namreč posledica zavestnega ravnanja in pri njem nesorazmerje med izpolnitvama ni nikoli naključno. Iz tega razloga lahko do oderuštva pripelje le zavestno ravnanje (ene od) pogodbenih strank v trenutku sklenitve pogodbe, ne more pa oderuštva naknadno povzročiti objektivna sprememba predpisane obrestne mere.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00035862
ZIZ člen 20a, 20a/2, 20a/3. OZ člen 14, 111, 111/1.
popolnost revizije - elektronska vloga - vložitev elektronske vloge prek portala e-sodstvo - število izvodov vloge - elektronski podpis - priloge dopuščene revizije - neposredno izvršljiv notarski zapis - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - hipoteka - zapadlost terjatve - opredelitev datuma zapadlosti terjatve - odstop od pogodbe - dokazovanje - dopuščena revizija
Podpis v konkretni zadevi (čeprav ne gre za izvirni podpis na fizični vlogi) kaže na to, da je višja državna odvetnica revizijo avtorizirala, dodatna zaščita pri vstopu v sam portal e-sodstva pa je možnost zlorabe praktično izničila. Šteti je torej, da je podpis na reviziji ustrezen.
Čeprav ZIZ govori o "pisni izjavi dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti", pri uporabi tega pravila ne smemo samo (mehansko) slediti besedilu zakona, temveč moramo pri razlagi upoštevati tudi pravila obligacijskega prava.
ZPP člen 286, 337, 367a, 367a/1. ZIZ člen 10, 10/1, 20a, 20a/3, 20a/5.
dopuščena revizija - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - izvršljivost notarskega zapisa - predčasna zapadlost terjatve - trditveno in dokazno breme - dokazovanje zapadlosti terjatve - izjava o odstopu - vročitev - priporočena poštna pošiljka
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje pri presoji vprašanja, ali je upnik izkazal predčasno zapadlost terjatve, pravilno uporabilo 20.a člen ZIZ,
- ali bi višje sodišče moralo upoštevati upnikove trditve in dokazne predloge iz dopolnitve upnikove pritožbe z dne 11. 9. 2019 glede na določila 337. člena ZPP in 286. člena ZPP,
- ali je obstajala zadostna trditvena podlaga na strani dolžnika glede neizkazane predčasne zapadlosti upnikove terjatve v smislu 20.a člena ZIZ oziroma ali drži, da ta trditvena podlaga sploh ni bila potrebna, ker lahko sodišče vsa dejstva v tej zadevi raziskuje po uradni dolžnosti.
ZPP člen 17, 25, 25/2, 49. ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 100/1, 136.
izvršilni postopek - spor o pristojnosti - izvršba na denarna sredstva - prebivališče dolžnika - centralni register prebivalstva - materialno sosporništvo
Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Tudi v izvršilnem postopku se pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan.
Dolžnika sta materialna sospornika (upnikova solidarna dolžnika), kar pomeni, da sta oba glavna dolžnika. Ker je za dolžnico krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, je, upoštevaje 49. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, tudi za dolžnika krajevno pristojno isto sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00033950
ZIZ člen 42b, 42b/3. ZPP člen 285. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 45, 45/1, 45/1-a, 45/1-b.
predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe - nemška sodna odločba - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I) - pridržek javnega reda - načelo kontradiktornosti - praksa SEU - materialno procesno vodstvo - izčrpanje pravnih sredstev
Za konkretno presojo je bistveno, da predlagatelj v postopku pred sodiščem prve stopnje ni trdil, da po seznanitvi s sporno sodno odločbo ni imel možnosti, da jo izpodbija v državi izvora. Ker je bilo trditveno in dokazno breme za ugotavljanje dejstev, ki so ovira za priznanje tuje sodne odločbe, na predlagatelju, bi ta moral izkazati, da zatrjevane kršitve načela kontradiktornosti ni imel možnosti uveljavljati s pravnim sredstvom v državi izvora. Tudi ESČP je v sodbi Avotiņš proti Latviji pojasnilo, da zahteva za izčrpanje pravnih sredstev, ki se nanaša na Uredbo Bruselj I, z vidika garancij iz prvega odstavka 6. člena EKČP ni problematična.
DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR
VS00033998
ZDavP-2 člen 3, 3/3, 3/3-2, 125, 125/3, 126, 126/6, 146, 155, 155/1, 155/1-6, 156. OZ člen 336, 336/1, 356, 356/1. ZPIZ-1 člen 228, 228/2, 275, 275/1, 275/4. ZPIZ-2 člen 159, 159/2, 194.
vračilo neupravičeno izplačanih sredstev - povrnitev preplačil - odločba zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - izterjava denarne terjatve - davčna izvršba denarne nedavčne obveznosti - ugovor zastaranja - zastaranje judikatne terjatve - zastaranje izterjave - začetek teka zastaranja - lex specialis - zastaranje pravice do izterjave davčnih obveznosti - izvršljivost odločbe ZPIZ - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Zastaranje terjatev, ki so bile ugotovljene z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, začne teči prvi dan po izvršljivosti te odločbe.
Kdaj zastara pravica do izterjave terjatve vračila preplačil na podlagi odločbe Zavoda, ZPIZ-2 ne ureja, vendar pa ni mogoče uporabiti splošnih določb OZ, ki z izterjavo v davčnih postopkih niso v ničemer povezane, temveč je treba tudi za nedavčne denarne obveznosti, ki se izterjujejo na podlagi ZDavP-2, analogno uporabiti pravilo zastaranja izterjave davčnih obveznosti iz tega specialnega zakona. To pravilo tudi sicer velja v povezavi z drugimi odločbami Zavoda pri pobiranju in izterjavi prispevkov, skladno z drugim odstavkom 159. člena ZPIZ-2 ter s tretjim odstavkom 3. člena ZDavP-2. Zato je torej treba glede vprašanja zastaranja pravice do davčne izvršbe tudi v tem primeru uporabiti člene 125. do 126. a ZDavP-2.
Pravica do izterjave vračila preveč plačanih sredstev, ki izhaja iz odločbe Zavoda (upnika), zastara v petih letih od takrat, ko je navedena obveznost nasproti revidentki (dolžnici) začela učinkovati, torej od njene izvršljivosti.
predlog za nasprotno izvršbo - zakonske zamudne obresti - zavrnitev predloga - vložitev tožbe - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - zavrženje tožbe - pravica do sodnega varstva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dopuščena revizija
Dolžnik lahko v postopku nasprotne izvršbe od upnika zahteva samo tisto, kar je upnik z izvršbo dobil, in ničesar drugega.
Pritožbeno sodišče ni pravilno uporabilo pravila o pravnomočno že razsojeni stvari iz 319. člena ZPP, ko je zavrglo tožbo tožeče stranke za plačilo zakonskih zamudnih obresti od preveč plačanega zneska v izvršbi, ob upoštevanju dejstva, da je izvršilno sodišče v postopku nasprotne izvršbe zahtevo tožeče stranke (tam dolžnika oziroma upnika po nasprotni izvršbi) na plačilo zakonskih zamudnih obresti od neutemeljeno izterjanega zneska zavrnilo z obrazložitvijo, da je obseg zahtevka po nasprotni izvršbi omejen zgolj na vrnitev tistega, kar je bilo z izvršbo dobljeno.