ZIZ člen 281, 281/1-7, 281/3, 286a, 286a/1-1, 286a/1-6, 298b, 298b/4, 298c, 298c/1. ZUS-1 člen 27, 27/2. ZUP člen 149.
dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - razrešitev izvršitelja - nosilec javnih pooblastil - obsodba za kaznivo dejanje - kaznivo dejanje ponarejanja listin - oseba vredna javnega zaupanja - upravno pravo - nedoločen pravni pojem - razlaga nedoločnega pravnega pojma - sodni nadzor - obseg sodne kontrole - disciplinski postopek zoper izvršitelja - napačna uporaba materialnega prava
Če je zakonodajalec določen pojem pustil vsebinsko odprt zato, da prepusti njegovo vsebinsko opredelitev upravi, torej da gre za nedoločen pravni pojem upravnega prava, lahko sodišče v razlago uprave poseže le, če presodi, da glede na ustaljene metode razlage prava temu pojmu take vsebine ni mogoče dati. To velja tudi za nedoločen pravni pojem "javnega zaupanja" in "nevrednosti za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja".
Ugotovitev, da je izvršitelj izgubil javno zaupanje, lahko vodi do razrešitve izvršitelja le ob zakoniti uporabi razlogov, ki so v 286.a členu ZIZ izrecno določeni.
Po presoji Vrhovnega sodišča je za ugotavljanje odgovornosti izvršitelja in s tem povezane izgube javnega zaupanja v primeru spornih posamičnih dejanj, izvršenih pri opravljanju službe izvršitelja (tudi ko gre za kazniva dejanja), z ZIZ predviden disciplinski postopek, ki lahko vodi tudi do razrešitve izvršitelja.
V disciplinskem postopku pa je izvršitelju treba omogočiti dokazovanje zakonsko upoštevnih okoliščin (298.c člen ZIZ), zaradi katerih kljub storitvi hujše disciplinske kršitve, ki po vsebini ustreza storjenemu kaznivemu dejanju, ne bi bil nevreden javnega zaupanja za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Postopek, v katerem sodišče odloča o razveljavitvi neutemeljenega potrdila o izvršljivosti je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba o glavni stvari postala pravnomočna. Odločba sodišča druge stopnje iz 42. člena ZIZ torej ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal v smislu prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku. Zato revizija zoper ta sklep ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izvršilni postopek - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Postopek, v katerem sodišče odloča o razveljavitvi neutemeljenega potrdila o izvršljivosti je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba o glavni stvari postala pravnomočna. Odločba sodišča druge stopnje iz 42. člena ZIZ torej ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP. Zato revizija zoper ta sklep ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00028627
ZIZ člen 10, 10/1. URS člen 23, 156. URS člen 156.
dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - predlog za dopustitev revizije - pravica do enakosti pred zakonom - vložitev zahteve za presojo ustavnosti
Skladno s 156. členom Ustave, sodišče postopek prekine in zahteva presojo ustavnosti, če meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Dodaten pogoj za začetek takšnega postopka je, da je določba zakona, za katero sodišče meni, da bi lahko bila neustavna, relevantna za konkreten primer, v katerem se ta problem pokaže. Z drugimi besedami: zahtevani poseg Ustavnega sodišča mora (vsaj potencialno) imeti vpliv na odločitev sodišča v konkretni zadevi.
Največ kar bi predlagatelj po odločitvi Ustavnega sodišča lahko dosegel je, da bi Vrhovno sodišče njegov predlog (kot dopusten) vsebinsko obravnavalo. A dejstvo je, da bi v takem primeru predlog zavrnilo in na njegov resničen pravni položaj (na njegov uspeh v konkretnem, kontradiktornem izvršilnem postopku) odločitev Ustavnega sodišča ne bi v ničemer vplivala. Nasprotno, s prekinitvijo odločanja o (vsebinsko) neutemeljenem predlogu za dopustitev revizije v enostranskem postopku pred Vrhovnim sodiščem, bi le de facto odložil upnikovo sodnovarstveno upravičenje v dvostranskem izvršilnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŠTVA - IZVRŠILNO PRAVO
VS00028642
ZPP člen 367, 367/2, 367a. ZIZ člen 10.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - nedovoljen predlog - nedovoljena revizija - novela ZIZ-L - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z novelo ZIZ-L je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. To pomeni, da ne glede na spremembo ZIZ revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, še vedno ni dovoljena.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00028778
OZ člen 39, 39/2, 40, 255. ZIZ člen 170, 170/2.
pravni interes za ugotovitveno tožbo - sporazum o delitvi skupnega premoženja v obliki izvršljivega notarskega zapisa - nagib za sklenitev pravnega posla - ničnost sporazuma - paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - izbrisna tožba - izbris vknjižbe lastninske pravice - ničnost vknjižbe lastninske pravice
Bistvena značilnost paulijanske tožbe je, da se z njo prepreči učinkovanje pravnega posla, ki je sicer veljaven, proti upniku. Ničen pravni posel pa je absolutno neučinkovit proti vsakomur že od sklenitve. Zato upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s paulijansko tožbo, pač pa s tožbo za ugotovitev ničnosti (ter mu je Vrhovno sodišče tudi priznalo aktivno legitimacijo za izbrisno tožbo).
Kot je pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, ima hipotekarni dolžnik, ki ni osebni dolžnik, vse ugovore, ki zadevajo hipoteko, pa tudi ugovore, ki se nanašajo na zavarovano terjatev. Ker izvršbe ni bilo mogoče opraviti v 10 letih od pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe do sklenitve Sporazuma o delitvi premoženja in ker je z njegovo sklenitvijo pravico do ugovorov in drugih pravnih sredstev in dejanj pridobila še druga toženka, predvidevanje, da bo to neugodno vplivalo (vsaj) na trajanje izvršbe, ni bilo nerazumno. Verjetnost pričakovanja, da bodo z ugotovitvijo ničnosti Sporazuma odpadli vsi ugovori in zahtevki druge toženke, temelječi na njeni z navedenim pravnim poslom pridobljeni (so)lastninski pravici, sam pa bo prišel do takojšnjega poplačila svoje terjatve, je utemeljevala upnikov (tožnikov) pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe. Upravičen interes tožeče stranke ni le, da pride z intervencijo sodišča do poplačila svoje terjatve, pač pa tudi, da poplačilo prejme v razumnem roku in za to uporabi učinkovitejše pravne možnosti.
ZMZPP člen 73, 73/2, 97, 98, 111. Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik o pravni pomoči v civilnih, družinskih in kazenskih zadevah (1963) člen 49, 49-b. ZNP člen 5, 5/2. ZPP člen 408, 408/3.
priznanje tuje sodne odločbe - spor iz razmerij med starši in otroki - izvedba dokaza po uradni dolžnosti - izključna pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče otroka - sprememba stalnega prebivališča - soglasje staršev
Ker je imel mladoletni otrok ob rojstvu v soglasju staršev stalno prebivališče določeno v Sloveniji, predlagateljica stalnega prebivališča otroku ni mogla enostransko spremeniti s prijavo pred razvezo zakonsko zveze brez soglasja nasprotnega udeleženca, ki je selitvi otroka v Rusijo nasprotoval. Predlagateljica s tem, ko je samovoljno, brez pristanka nasprotnega udeleženca, odpeljala otroka v Rusijo, ni mogla vplivati na pravno priznano stalno prebivališče otroka, tako da bi nasprotnemu udeležencu onemogočila sklicevanje na izključno pristojnosti slovenskih sodišč.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - dovoljenost revizije - ugovor zoper sklep o izvršbi - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog se zavrže. V predmetni izvršilni zadevi ne gre za sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim bi bilo pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne.
predlog za dopustitev revizije v izvršilnem postopku - postulacijska sposobnost - pooblaščenec - obstoj pooblastila - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga
Predlog se zavrže. Stranka lahko pravdna dejanja opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Prav tako se revizijo lahko vloži le zoper sklepe sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izvršilni postopek - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Z novelo ZIZ-L je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. To pomeni, da ne glede na spremembo ZIZ revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, še vedno ni dovoljena.
ZIZ člen 15, 35, 35/4, 166, 166/2. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnino - dodatno izvršilno sredstvo - izvršba na denarno terjatev - zavarovanje terjatve s hipoteko
Ker ZIZ v četrtem odstavku 35. člena samo za primer, če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, določa, da postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu, za primer vseh ostalih dodatno predlaganih izvršilnih sredstev velja, da o njih odloči sodišče, ki je odločilo o (prvotnem) predlogu za izvršbo.
V primeru, ko sta nastanek in zapadlost obveznosti dolžnika iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa vezani na nastop negativnega dejstva (nesklenitev prodajne pogodbe), upnik ni dolžan v izvršilnem postopku dokazovati izvršljivosti terjatve na način iz prvega in drugega odstavka 26. člena ZIZ. V takšnem primeru zadostuje, da upnik zatrjuje, da je takšno negativno dejstvo nastopilo.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00026665
ZIZ člen 20a, 26. ZPSPP člen 26, 28.
izvršljivost notarskega zapisa - najem poslovnih prostorov - odstop od najemne pogodbe - izpraznitev poslovnega prostora - kondikcijski zahtevek - nastanek obveznosti - izvršba za izpraznitev poslovnih prostorov - dopuščena revizija
V primeru, ko sta stranki v notarskem zapisu pogodbe šele uredili pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za uveljavljanje odstopnega upravičenja, sama terjatev, ki vsebuje kondikcijski zahtevek, še ne izhaja iz notarskega zapisa pogodbe. Upnik se je pri utemeljitvi predloga za izvršbo skliceval na neizpolnitev obveznosti dolžnika zaradi nepredložitve nove bančne garancije po unovčenju bančne garancije, ki je bila izročena ob podpisu pogodbe. Že iz teh navedb izhaja, da terjatev, ki jo je uveljavljal upnik, še ni obstajala ob sklenitvi Pogodbe v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00025466
ZIZ člen 138, 138/1.
izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - sklep o izvršbi - obseg izvršbe - čas plačila - poslovanje prek POS terminala - plačilna kartica - prenehanje terjatve - pobot - dopuščena revizija
Nobenega dvoma ni, da do izvršitve plačilne transakcije pride s trenutkom odobritve plačila preko POS terminala in da je plačilo odobreno v korist prejemnika plačila. To logično pomeni, da z odobritvijo plačila prejemnik plačila, opravljenega preko POS terminala, postane ne le imetnik terjatve do banke, lastnice POS terminala, za plačilo zneska odobrenega plačila, ampak postane v smislu določb ZIZ o Izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet imetnik denarnih sredstev v višini zneska odobrenega plačila. Na to ne more vplivati dejstvo, da so se od trenutka odobritve plačil preko POS terminala do nakazila na TRR prejemnika plačila njegova denarna sredstva vodila na "tehničnem" računu pri banki. Ker stranke prejemnika plačila niso plačevale banki, pač pa prejemniku plačila, je šlo tudi v primeru sredstev, vodenih na "tehničnem" računu, za denarna sredstva prejemnika plačila in ne za denarna sredstva banke.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnino - kraj, kjer leži nepremičnina
V obravnavani zadevi je upnik predlagal izvršbo na nepremičnini k.o. Ajdovščina, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani. To pomeni, da je v skladu s četrtim odstavkom 35. člena in v zvezi s prvim odstavkom 166. člena ZIZ v fazi dovolitve izvršbe pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00025469
ZIZ člen 281, 281/1, 285, 285/1, 286a, 288, 288/3, 297. URS člen 26, 26/2. ZIZ-A člen 115. ZIZ-J člen 63, 71.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost države - izvršilni postopek - izvršitelj - protipravno ravnanje izvršitelja - razrešitev izvršitelja - nadzor nad delom izvršitelja - poklicna odgovornost - zavarovanje odgovornosti - sklenitev zavarovalne pogodbe - dopuščena revizija
Razlika med ureditvami skozi čas je v tem, kdaj je moral izvršitelj oziroma kandidat za izvršitelja skleniti zavarovalno pogodbo; v nobenem primeru pa ni smel opravljati službe izvršitelja brez sklenjene zavarovalne pogodbe, kot jo sedaj predpisuje določba prvega odstavka 285. člena ZIZ.
Nadzor nad zakonitostjo opravljanja službe izvršitelja opravlja minister, pristojen za pravosodje. V okvir takega nadzora sodi tudi preverjanje, ali ima izvršitelj ustrezno zavarovano svojo poklicno odgovornost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00025525
URS člen 22, 23, 25. ZPP člen 367, 367/2, 374, 374/2, 377. ZIZ člen 10.
dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - nedovoljena revizija - sklep o zavrnitvi ugovora - načelo enakosti pred zakonom - novela ZIZ-L - protiustavnost - presoja ustavnosti - jezikovna razlaga zakona - namen zakonodajalca - analogija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Kljub temu, da je zakonodajalec razširil možnosti za dopustitev revizije tudi na nekatere postopke, kjer dotlej ni bila uveljavljena, to še vedno ne pomeni, da je revizija vselej dovoljena. ZIZ v 10. členu jasno določa, da je revizija dovoljena le zoper tiste sklepe v izvršilnem postopku, s katerim je bilo pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne.
Upnik in dolžnik, čeprav se nahajata v istem (izvršilnem) postopku, vsebinsko nista v enakem položaju, zato je lahko temu prilagojen tudi (različen) obseg njunega (izrednega) pravnega varstva. Tako je, ker predlagatelj drugega ne ponudi, neutemeljen tudi njegov osrednji očitek, da je že ugotovitev o različnost njunega dostopa do revizijskega sodišča zadostna opora za zaključek o protiustavnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - zakonska zveza - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku - izvršilni postopek
Če bi v izvršilnem postopku, v katerem kot dolžnik nastopa sodničin mož, odločali sodniki istega sodišča, bi opisana povezanost med zakoncema ne glede na to, da gre sicer za sodnico s pravdnega oddelka, nedvomno lahko vzbudila upravičen dvom v sodno nepristranskost tega sodišča.
izločitev višjega sodnika - izločitev sodnika Vrhovnega sodišča - izvršilni postopek - meritorna sodna odločba - posebna pritožba - nepopolna in nerazumljiva vloga - zavrženje zahteve za izločitev
Dolžnik ni poimenoval vseh višjih sodnikov, katerih izločitev je smiselno zahteval. V svojih vlogah je res poimenoval tudi druge sodnike, a ti v zadevi ne postopajo. Pravilen je tudi zaključek glede nepopolne zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice, saj dolžnik ni navedel nobenih konkretnih okoliščin, s katerimi bi njeno izločitev utemeljil. To pa v vsakem primeru enako velja tudi za poimenovane sodnike, saj le tehnično navajanje imen, ki naj se izločijo, ne zadošča. O pritožbenih razlogih je mogoče tudi sicer bolj ugibati, saj so težko (raz)berljivi in med seboj nepovezani ter brez jasnih pojasnil. S takimi razlogi dolžnik ne ponudi nobenih resnih, oprijemljivih okoliščin, ki bi lahko vzbudile upravičen dvom v sprejeto odločitev in nepristranskost razpravljajoče sodnice oziroma sodnikov.
Sedmi odstavek 72. člena ZPP sicer določa, da zoper sklep o zavrženju nepopolne ali nerazumljive zahteve za izločitev ni posebne pritožbe, a ga je treba sistemsko razumeti v pomenu 363. člena ZPP. Ker v zakonu ni določeno, da pritožbe v tem primeru ni, hkrati pa v izvršilnem postopku ni izdana posebna, meritorna končna odločba, je treba dolžniku omogočiti posebno pritožbo.