izvršilni postopek - izvršba na nepremičnine - poplačilo upnikov - izpodbijanje terjatev - posojilna pogodba - sporazum o zavarovanju terjatve - ničnost pogodbe - ugotovitvena tožba - pravni interes - napotitveni sklep - navidezna (simulirana) pogodba - slamnati mož
Z namenom zaščite svojega pravnega položaja in uresničitve svojih interesov lahko upnik po 201. členu ZIZ opravi vsa procesna dejanja, ki (lahko) rezultirajo v ugotovljenem neobstoju terjatve, drugače ugotovljeni njeni višini ali slabšem vrstnem redu. Zato lahko upnik na podlagi 201. člena ZIZ izpodbija terjatev drugega upnika (enako njeno višino in vrstni red) s kakršnim koli zahtevkom, s katerim lahko doseže v zakonski določbi opisan učinek, to je izpodbitje same terjatve, njene višine ali vrstnega reda.
Pravna usoda ene pogodbe je odvisna od pravne usode druge pogodbe (le), kadar je volja pogodbenih strank usmerjena v to, da posamezne povezane pogodbe medsebojno lahko obstajajo ali padejo.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35, 38, 38/1, 45, 45/1, 46, 46/1, 46/3. ZPP člen 182, 182/3, 208, 208/5. ZIZ člen 41, 42, 42.b.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - načelo kontradiktornosti - prekinitev postopka - predlog za nadaljevanje postopka - vročitev predloga - potrdilo o pravnomočnosti tuje sodne odločbe - javni red
Varščina je namenjena le začasnemu zavarovanju položaja nasprotnega udeleženca za škodo, ki bi jo utegnil utrpeti zaradi spremembe tuje sodne odločbe v postopku s pravnimi sredstvi v državi izvora. Ker je tuja sodna odločba postala pravnomočna, sodišče prve stopnje ni imelo razloga za naložitev plačila varščine.
ZPP člen 367a, 367a/1, 377, 385, 385/3. ZIZ člen 229.
zahteva za varstvo zakonitosti - ponovno motenje posesti - subjektivni rok - obstoj izvršilnega naslova - neenotnost sodne prakse - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
V zahtevi je zastavljeno vprašanje pravilne uporabe 229. člena ZIZ za primer, ko tridesetdnevni subjektivni rok za novo motilno dejanje, ki se v bistvenem ne razlikuje od prejšnjega motenja, izteče preden upnik pridobi izvršilni naslov v postopku zaradi predhodnega motenja posesti oz. ko tak izvršilni naslov pridobi, ko je pravda za novo motenje posesti že (še) v teku. Vendar tožilstvo ni ne zatrjevalo ne izkazalo, da bi bila sodna praksa višjih sodišč v tovrstnih primerih neenotna (kar je nujni pogoj za dovoljenost zahteve po določbi prvega odstavka 367.a člena ZPP). Poleg navedenega tožilstvo ni zatrjevalo, da bi odgovor na zastavljeno vprašanje presegal konkretni primer in interes konkretne tožnice za varstvo pred motenjem njene posesti. Ker tudi Vrhovno sodišče objektivne koristi za odgovor na zastavljeno vprašanje ni našlo, je presodilo, da vprašanje, ki izhaja iz zahteve, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 367.a člena ZPP, in da tudi odgovor
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00014822
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
predlog za dopustitev revizije - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - dobra vera - zemljiškoknjižno stanje - izločitvena pravica - osebni stečaj - originarna in derivativna pridobitev lastninske pravice - kolizija pridobljenih stvarnih pravic - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče tožničin predlog za dopustitev revizije zavrnilo.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-2, 131/2-3, 354, 354/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - terjatev na plačilo pravdnih stroškov - izterjava stroškov pravdnega postopka - izvršilni naslov izdan po začetku stečajnega postoka - pogojna terjatev - stroški stečajnega postopka
Za opredelitev obveznosti stečajnega dolžnika kot stroškov stečajnega postopka ni pomembno, kdaj je bil pridobljen izvršilni naslov za poplačilo obveznosti, temveč, kdaj je obveznost nastala (pred začetkom stečajnega postopka ali po njem).
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00015965
ZIZ člen 10, 17. SPZ člen 100. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - izvršilni naslov - izročitev in izpraznitev nepremičnine - solastnina - načelo formalne legalitete
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da posamezen solastnik kot kupec solastniškega deleža na nepremičnini ne more predlagati izvršbe za izpraznitev in izročitev nepremičnine zoper prodajalca kot dolžnika, če nepremičnina med solastniki v naravi ni razdeljena in med solastniki ni dogovorjeno, kateri del v naravi predstavlja njihove solastninske deleže;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno presodilo vsebino izvršilnega naslova s tem, ko je zaključilo, da na njegovi podlagi upnik ne more zahtevati izselitve dolžnika iz celotne nepremičnine, in ali je s tem prekoračilo načelo stroge formalne legalitete iz 17. člena ZIZ; 3) ali bi sodišče druge stopnje upniku moralo dati možnost, da se izjasni glede dejstva, ali je nepremičnina v naravi razdeljena oziroma dejstva ali med solastniki nepremičnine obstaja dogovor, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja njihove solastninske deleže.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00012868
URS člen 26. ZIZ člen 286a, 289. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost države - povrnitev škode - izvršilni postopek - protipravno ravnanje izvršitelja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali Republika Slovenija na podlagi 26. člena URS odškodninsko odgovarja za škodo, ki jo povzroči izvršitelj upniku v izvršilnem postopku s svojim protipravnim ravnanjem (ker ni preverila sklenjenega zavarovanja izvršitelja, ker ni zahtevala od izvršitelja ustreznega zavarovanja poklicne odgovornosti in ker ga ni razrešila, ker ni imel sklenjenega ustreznega zavarovanja).
dopuščena revizija - skupna lastnina zakoncev - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - izvršba na nepremičnine - nedopustnost izvršbe - ugovor zakonca, da nepremičnina sodi v skupno premoženje - paulijanska tožba
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali pravnomočna odločitev sodišča v paulijanski pravdi z opr. št. P 479/2013 pomeni, da je bil med tožnico in toženkinim dolžnikom postopek po 57. členu ZZZDR že izveden tudi za premoženje, ki ni bilo predmet postopka v zadevi P 479/2013, oziroma da je bilo o deležih na skupnem premoženju tožnice in toženkinega dolžnika pravnomočno odločeno.
ZPP člen 24. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-45.
izvršba na nepremičnine - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - katastrska občina
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena ZS, je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Ker vlada RS ni sprejela uredbe, ki bi določila katere katastrske občine spadajo v območje posameznega okrajnega sodišča, katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, še vedno določa ZPUZSO.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - stalno bivališče dolžnika - vsebina predloga za izvršbo - podatki centralnega registra prebivalstva (CRP)
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ velja tudi za izvršilni postopek pravilo, da se pristojnost sodišča presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank, pridobljenih med postopkom s samoiniciativnimi poizvedbami v Centralnem registru prebivalstva. Za odločitev o krajevni pristojnosti je tako relevanten samo dolžnikov naslov, naveden v predlogu za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00010512
OZ člen 125, 293, 316. ZPlaSS člen 5, 59. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet - sklep o izvršbi - čas plačila - poslovanje prek POS terminala - plačilna kartica - prenehanje terjatve - pobot
Revizija se dopusti glede vprašanj,
- ali se sklep o izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet razteza tudi na plačila, ki jih organizacija za plačilni promet prejme po vročitvi sklepa o izvršbi za dolžnika iz naslova poslovanja s plačilnimi karticami preko POS terminalov, in
- ali je imela banka v okoliščinah konkretnega primera pravico do pobota svojih terjatev do komitenta iz naslova Kreditnih pogodb z nasprotnimi terjatvami komitenta, ki temeljijo na Pogodbi o izvajanju plačilnega prometa s plačilnimi karticami (t. j. s plačili preko POS terminala).
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - stalno bivališče dolžnika - krajevna pristojnost
Vrhovno sodišče je že v številnih odločbah pojasnilo, da se pristojnost presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ter da podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Zato je za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče morebiti pridobilo iz centralnega registra prebivalstva.
ZJShemFO člen 7, 7/3, 9, 9/4, 18. ZIZ člen 71. ZDavP-1 člen 101, 101/1.
kreditna pogodba - dokončno poplačilo terjatve - jamstvo države - jamstvena shema RS - poroštvo države - vnovčenje jamstva države - obveznost vnovčitve jamstva - pasivna legitimacija - varstvo kreditojemalca - namen ZJShemFO - uporaba OZ - subsidiarna uporaba zakona - pravica upnika do izbire - pravica do enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom - odlog plačila - izvršilni postopek - davčni postopek - dopuščena revizija
Primarni cilj ZJShemFO je izboljšanje položaja ogroženih skupin fizičnih oseb in ne povečanje zaščite bank. (Večja) naklonjenost oziroma pripravljenost bank do dajanja kreditov tem skupinam oseb je le sredstvo za dosego navedenega cilja.
Ni sprejemljiva razlaga, da je že zgolj na podlagi dejstva, da tožeča stranka ima možnost toženi stranki zagotoviti odlog, delni odpis, odpis ali obročno plačilo dolga, ta v enakem položaju kot druge osebe, ki bodo zaradi unovčenja jamstva države, svoj dolg lahko odplačale po pravilih ZJShemFO in ZDavP-2.
Položaj dolžnikov, ki so v slabem premoženjskem stanju, je v postopku davčne izvršbe bistveno bolj ugoden kot položaj istih dolžnikov, ki se znajdejo v postopku redne izvršbe, po določbah ZIZ. Razlaga, da lahko banka sama izbere ali bo plačilo svoje terjatve uveljavila direktno od dolžnika (po določbah ZIZ) ali pa bo njeno plačilo zahtevala od RS, ki bo v nadaljevanju postopala po določbah ZJShemFO v povezavi z ZDavP-2, bi glede na navedeno brez dvoma povzročila neenako obravnavo dolžnikov, ki so sicer v bistveno enakem položaju (vsi so socialno šibke osebe, ki jim je država zagotovila enako varstvo).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00015492
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - nedopustnost izvršbe - pogodba o leasingu - finačni leasing - plačevanje obrokov za leasing - pridržek lastninske pravice - pričakovana pravica - pravica, ki preprečuje izvršbo - izvršba na predmetu leasinga
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima leasingojemalec, ki je z leasingodajalcem sklenil pogodbo o leasingu premičnine (vozila), na predmetu leasinga pravico, ki preprečuje izvršbo upnika leasingodajalca, ob tem, da je ta predmet prevzel v posest in delno izpolnil pogodbene obveznosti.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00009768
OZ člen 280, 280/2, 283. ZZZDR člen 131a. ZPP člen 351, 351/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba zaradi izterjave preživnine - izvršilni naslov - prenehanje preživninske obveznosti - izpolnitev tretji osebi - veljavnost izpolnitve
V izjemnih primerih (ko gre za izpolnjevanje predvidljivih, že obstoječih stroškov, v dolgem obdobju, ob konkludentnem soglasju drugega od staršev), je kljub določbi 131a. člena ZZZDR, za izpolnitev preživninske obveznosti uporabna tudi določba drugega odstavka 280. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00009064
ZIZ člen 15. ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/4-7, 73, 363, 363/2.
zahteva za izločitev sodnika - izločitev višjega sodnika - zavrženje zahteve - posebna pritožba
Kadar odločbo o zavrženju zahteve za izločitev izda višji sodnik, stranka, katere predlog je bil zavržen, nima možnosti uveljavljati nepravilnosti ali nezakonitosti takega sklepa v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je opisani položaj bistveno drugačen od tistega, ki je abstraktno vsebovan v pravilu sedmega odstavka 72. člena ZPP. Zato citiranega določila ni mogoče uporabiti.
DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00008387
ZUS-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 42, 42/1, 135, 135/1, 279, 279/1, 279/1-4, 286, 286/3, 289, 289/2. ZDavP-2 člen 143, 146, 146/1, 146/4, 155, 155/1, 155/1-4. ZFO-1 člen 7, 9. Odlok o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto (2002) člen 13.
davčna izvršba - upravni spor - postopek na predlog - predlagatelj izvršbe - stranka v postopku izdaje upravnega akta - tožnik v upravnem sporu - komunalna taksa - položaj stranke v postopku - izterjava takse - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - občinska taksa - denarna obveznost
Stališče sodišča prve stopnje, da tožnica v izvršilnem postopku ni imela položaja stranke, zato v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZUS-1 ne more biti tožnica, ni pravilno.
Izvršilni postopek zaradi izterjave občinske komunalne takse, torej nedavčne denarne obveznosti, se zoper dolžnika ni vodil po uradni dolžnosti, ampak na predlog (pri)tožnice kot upravičenke do sredstev, ki so prihodek njenega proračuna. Pritožnica (mestna občina) je bila zato stranka tega izvršilnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00006599
ZIZ člen 10, 15. ZNP člen 34. ZPP člen 367b, 367b/6. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 19.
predlog za dopustitev revizije - mednarodna ugrabitev otrok - vrnitev otroka - izročitev otroka - dovoljenost revizije - smiselna uporaba določb o izvršbi v postopku zavarovanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V RS nimamo posebnega zakona, ki bi podrobneje urejal postopek za izvrševanje določb MKCVMUO o protipravnem odvzemu otrok. V obravnavanem primeru je sodišče s smiselno uporabo določb ZMZPP postopalo po pravilih ZNP. Vrhovno sodišče pa je v zadevi II Ips 457/2001, v kateri je tudi odločalo o dovoljenosti revizije, odločilo, da je treba postopati po določbah ZIZ. Obrazložilo je, da gre v postopku odločanja o vrnitvi otroka po MKCVMUO za začasno ureditev, ki naj le zavaruje nemoteno izvedbo postopka, v katerem bo odločeno tudi o pravicah in obveznostih staršev do otroka. Tako je ocenilo, da je sklep o vrnitvi otroka po vsebini najbližji začasni odredbi, zanje pa veljajo postopkovna pravila ZIZ, ZPP pa le, če v ZIZ ni specialnih določb (15. člen ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00007173
ZIZ člen 266, 266/1, 266/2, 266/4. ZS člen 101, 101/2-5. ZPP člen 25, 25/2, 32, 32/2-7, 481.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - gospodarski spor - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - pristojnost okrožnega sodišča - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb kadar je uveden sodni postopek - pristojnost za odločitev o predlogu za izdajo začasnih odredb v primeru, ko sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, še ni pravnomočen - pristojnost sodišča, pred katerim bo tekla pravda
O predlogu za izdajo začasnih odredb v gospodarskih sporih, tekočih in bodočih, odločajo okrožna sodišča.
razrešitev izvršitelja - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - neizkazane posledice
Pravnega vprašanja, na katerega pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, revident v reviziji ni konkretiziral. Iz navedbe, da "gre v obravnavani zadevi za pravno vprašanje, ki se nanaša na diskrecijsko pravico Ministra za pravosodje v postopku razrešitve izvršitelja, o kateri Vrhovno sodišče še ni odločalo," namreč ni razvidno, katero je po vsebini te zadeve tisto pomembno pravno vprašanje, glede katerega revident pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča.
Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Po presoji Vrhovnega sodišča revident zgolj s splošno navedbo, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, saj gre za grobo poseganje v eksistenco in njegovo družino, opisanega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil.