ZPP člen 86, 86/4, 367, 367/4, 367b, 367b/3, 374, 374/2. ZIZ člen 10.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - laična vloga - opravljen državni pravniški izpit - dovoljenost revizije v postopku izvršbe - nepopolna vloga - obvezne priloge - sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča - odločba sodišča prve stopnje - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Izpodbijana odločba je odločba sodišča prve stopnje. Predlog za dopustitev revizije je možno vložiti zoper pravnomočno sodbo izdano na drugi stopnji oziroma zoper sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan. Takšna odločba mora biti predlogu tudi priložena (tretji odstavek 367.b člena ZPP), česar predlagateljica ni izpolnila, zato je predlog nepopoln.
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP).
Izpodbijani del odločbe sodišča druge stopnje ne presega 2.000 EUR, zato predloga Vrhovno sodišče ne more dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP). Prav tako revizija ni dovoljena zoper (pravnomočno) odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja (prvi odstavek 10. člena ZIZ).
URS člen 22. ZUS-1 člen 59, 59/2-1, 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2-14, 339/2-15.
pravica do izvedbe dokaza - vnaprejšnja dokazna ocena
Očitek tako imenovane protispisnosti je v upravnem sporu upoštevna na podlagi določbe tretjega odstavka 75. člena ZUS-1.
Ker je pravica do izvajanja dokazov varovana z 22. členom Ustave, je njeno kršitev poleg primerov, določenih v tretjem odstavku 75. člena ZUS-1, treba opredeliti kot absolutno bistveno kršitev pravil postopka upravnega spora.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00005495
OZ člen 184, 190. ZIZ člen 55, 55/1-8.
povrnitev nepremoženjske škode - ugasla terjatev - smrt oškodovanca po izdaji sodbe sodišča prve stopnje - podedljivost terjatve iz naslova nepremoženjske škode - pravnomočna obsodba - ugovor zoper sklep o izvršbi - neupravičena pridobitev - dopuščena revizija
Pravno učinkovanje pravnomočne sodbe v odškodninski pravdi in na tej podlagi izdanega dopolnilnega sklepa o dedovanju v breme tožnika je bilo odvisno od obstoja pravnomočnega sklepa o izvršbi kot pravnega temelja za upravičenost poplačila toženke. Ker je ta obstal, ni mogoč zaključek o neupravičeni pridobitvi. Tožnik je plačal na podlagi pravnomočne sodne odločbe in spornega zneska ne more zahtevati nazaj.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - IZVRŠILNO PRAVO - UPRAVNI SPOR
VS00005126
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije - ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršba s prisilitvijo - denarna kazen - pomembno pravno vprašanje - ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni navedel. Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje. Natančno in konkretno izpostavljeno pomembno pravno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v zadevi, pa je tudi predpogoj za presojo zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja.
Revident z navedbami, da se je znašel v nezaključenem upravnem ciklu, ki ima za posledico nenehno izdajanje sklepov o upravni kazni, zelo hudih posledic izpodbijane odločbe ni izkazal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00004925
OZ člen 190, 190/1, 376, 382a. ZOR člen 277. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-5, 67/4. ZUstS člen 44.
sklep o izvršbi - zamudne obresti - tek zamudnih obresti, ki dosežejo glavnico - pravilo ne ultra alterum tantum - učinkovanje ustavne odločbe - vrnitev plačanega v izvršbi
Od 18. 3. 2006 dalje po materialnem pravu (na podlagi zakona ) ni bilo več podlage za plačilo tistih zapadlih zamudnih obresti, ki so presegle glavnico. Če je bila izvršba za njihovo poplačilo dovoljena le opisno in so bile po tem datumu plačane v izvršilnem postopku, je upnik prejel več, kot je znašala njegova terjatev.
zahteva za varstvo zakonitosti - pomembno pravno vprašanje - izvršilni postopek - zaznamba - umik predloga za izvršbo - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Od zahteve za varstvo zakonitosti se pričakuje večja korist, ki presega konkretni primer in interese posameznih strank. Če od odgovora na zastavljeno vprašanje ni pričakovati širše koristi, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti s sodišča, ki ima sodne zaostanke, na manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izvršba na nepremičnine - prebivališče strank v postopku - kraj, kjer leži nepremičnina
Stranka lahko, potem ko je pristojnost za sojenje v izvršilni zadevi na podlagi 105.a člena ZS prenesena na drugo sodišče, uspe s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP, če izkaže tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da se bo postopek lažje in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Upnika, ki sta svoj predlog utemeljila le s krajem prebivališča strank, lego nepremičnin, ki so predmet izvršbe, in potekom drugih pravdnih oziroma izvršilnih postopkov, takšnih okoliščin, upoštevaje tudi, da je v izvršilnem postopku poudarjeno načelo pisnosti (29. člen ZIZ), nista izkazala.
ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/1, 256/2. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi - zavarovanje terjatve - predhodna odredba - predlog za zavarovanje s predhodno odredbo
Določbo drugega odstavka 256. člena ZIZ je treba razlagati tako, da ne predstavlja pravne podlage za določitev pristojnosti v primerih, ko je bil predlog za zavarovanje s predhodno odredbo vložen na podlagi sodbe, izdane v pravdnem postopku. V takšnih primerih je treba pristojnost določiti na podlagi določbe prvega odstavka 256. člena ZIZ.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 6. ZIZ člen 15, 40c, 40c/1, 40c/3, 100, 136. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - predlog za izdajo Evropskega naloga zazamrznitev bančnih računov (ENZBR)
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. 5. 2014, v 6. členu ureja le vprašanje mednarodne pristojnosti sodišča države članice za izdajo ENZBR, medtem kot je treba za krajevno in stvarno pristojnost uporabiti v času odločanja veljavno nacionalno pravo
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00001491
ZMZPP člen 103, 103/2. ZPP člen 7, 108, 108/1. ZIZ člen 13, 55, 55/1-8.
priznanje tuje sodne odločbe - izvršljivost tuje sodne odločbe - pravni interes - izvršilni naslov - kršitev razpravnega načela - ugovor zoper sklep o izvršbi - poprava predloga - nasprotovanje pravnemu redu RS - zakonske zamudne obresti - pravilo ne ultra alterum tantum
V postopku priznanja tuje sodne odločbe dolžnik ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na nedopustnost izvršbe, prav zato pa dolžnik ni prekludiran z uveljavljanjem teh ugovorov v kasnejšem izvršilnem postopku. Postopek priznanja tuje sodne odločbe je od izvršilnega postopka ločen postopek. Vodi do nastanka izvršilnega naslova, na podlagi katerega je mogoče zahtevati izvršbo. Ugovori, ki se nanašajo na dopustnost izvršbe, pa v postopek nastanka ivzršilnega naslova ne sodijo.
ZIZ člen 15, 35, 35/4, 40c, 40c/1, 40c/3, 77, 78, 78/2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na premičnine - dolžnikovo prebivališče - ustalitev krajevne pristojnosti - centralni register prebivalstva
Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine se krajevna pristojnost sodišča za nadaljnje vodenje izvršilnega postopka (po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi) ravna lgede na prvotno dovoljena sredstva (v sklepu o izvršbi).
Pristojnost sodišče presodi takoj po prejemu predloga, in sicer na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Dolžnikovo prebivališče ni podatek, ki bi bil sodišču sicer znan, zato je odločilen upnikov podatek v predlogu. Z navedbo dolžnikovega naslova se je krajevna pristojnost ustalila in nanjo (na poziv sodišča) dobljen drugačen (popravljen) naslov ne vpliva.
ZIZ člen 17, 44, 55, 55/1-8. ZDoh-2 člen 27, 75, 75/2-2. ZDavP-2 člen 12, 12/1, 12/4, 57, 129, 145. ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 280, 280/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - načelo formalne legalitete - izvršilni naslov - davek - obdavčitev - davčni odtegljaj - ugovor delne izpolnitve - delna prostovoljna izpolnitev obveznosti - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika - odškodnina - denacionalizacija - akontacija dohodnine - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja
Po presoji Vrhovnega sodišča stališče sodišča druge stopnje, da je treba na dolžnikov ugovor šteti, da je del obveznosti upniku veljavno izpolnil že s tem, ko je zanj plačal davek od prisojenega nadomestila, ne posega v načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku. Z upoštevanjem dolžnikovega ugovora sodišče druge stopnje ni spremenilo niti terjatve niti strank iz izvršilnega naslova. Upnik iz izvršilnega naslova je namreč tudi ob upoštevanju ugovora delne izpolnitve terjatve materialnopravno gledano dobil točno toliko, kolikor mu je bilo prisojeno s sodbo v pravdi. Upoštevati je namreč treba, da je tudi plačilo davčnega odtegljaja pravzaprav plačilo upniku oziroma natančneje za upnika (samo ne njemu na račun, ampak zanj državi). Denacionalizacijskemu upravičencu (upniku) seveda pripada celotno prisojeno nadomestilo po 72. členu ZDen, vendar pa zaradi davčne obveznosti in zakonsko predvidenega načina plačevanja davka prek plačnika davka v neposredno razpolaganje lahko dobi le zmanjšan (neto) znesek.
Presoja pravilnosti obračuna davčnega odtegljaja ni predmet civilnega izvršilnega postopka. Ker je dolžniku uspelo dokazati, da je davčni odtegljaj za upnika obračunal in plačal državi, je v okviru presoje utemeljenosti ugovora delne izpolnitve treba šteti, da je bila terjatev v višini plačanega davčnega odtegljaja izpolnjena, pri čemer izvršilnemu sodišču ni treba presojati, ali je bila višina davčnega odtegljaja pravilna oziroma, ali je pravilno, da je bil davčni odtegljaj sploh odtegnjen in plačan.
spor o pristojnosti - društvo - gospodarski subjekt - gospodarski spor
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot društvo ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni društva. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi 482., 483. ali 484. člena ZPP.
ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114, 114/3. ZIZ člen 15, 166, 166/1. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-13.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - novo izvršilno sredstvo
Katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, so še vedno določene po Zakonu o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - stalno prebivališče stranke v postopku
Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče (47. člen ZPP). Stalno prebivališče toženke je ves čas sodnega postopka na naslovu ..., Murska Sobota in je glede na vrsto spora zato podana pristojnost Okrajnega sodišča v Murski Soboti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot nasprotna udeleženka v drugem postopku
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhen oddelek pristojnega višjega sodišča. Predlagateljica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.