spor o pristojnosti - ugovor krajevne nepristojnosti - rok - postopek z izvršbo na podlagi verodostojne listine
Tožena stranka je bila s podlago tožbenega zahtevka seznanjena že ob vložitvi ugovora, zato je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala šele z vlogo z dne 7. 10. 2016 prepozen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v drugem postopku
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhen oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi Ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Predlagateljica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS0018811
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 166, 166/2. ZFPPIPP člen 132, 383.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - več nepremičnin - kraj, kjer leži nepremičnina - oprava izvršbe na nepremičnino - osebni stečaj dolžnika - ustavitev izvršbe
V obravnavanem primeru je ovira za opravo izvršbe izkazana s sklepom Okrožnega sodišča v Celju o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnico, ki vpliva na že pred tem začete postopke izvršbe ali zavarovanja proti insolvetnemu dolžniku (glej 132. člen v zvezi s 383. členom ZFPPIPP). Zato je treba najprej odločiti o nadaljnji usodi tega postopka izvršbe; za tako odločitev pa je krajevno pristojno sodišče, ki je dovolilo izvršbo.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 17, 17/2, 23, 40c, 40c/1.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - sedež dolžnika
Upnik je vložil predlog za izvršbo in ga naslovil kot „predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova“, v njem pa navedel, da izvršilni naslov predstavlja račun. Vloge strank se obravnavajo po vsebini in ne njenem naslovu, zato je za obravnavo predloga pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. ZIZ namreč v prvem odstavku 40c. člena določa, da je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, razen če zakon določa drugače.
ZIZ člen 40c, 42c, 54, 100, 136. ZPP člen 15, 17, 24, 24, 24/1, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - izvršba na podlagi verodostojne listine
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi pa je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. To sodišče je pristojno tudi za odločanje v postopku nasprotne izvršbe, v postopku obnove postopka, v postopku za vrnitev v prejšnje stanje in ne glede na drugi odstavek 42.c člena ZIZ tudi v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (tretji odstavek 40.c člena ZIZ). Pri tem je za razmejitev pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine med Okrajnim sodiščem v Ljubljani (COVL) in sodiščem, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe, ključna prva ugotovitev pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ne glede na to, ali je bilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi izdano utemeljeno ali ne.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnino - kumulacija izvršilnih sredstev - dodatno sredstvo izvršbe - kraj, kjer leži nepremičnina
Za nepremičninsko izvršbo je tudi v zvezi z dodatnim sredstvom izvršbe krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina (prvi odstavek 166. člena ZIZ). Nepremičnine, na katerih je bila dodatno predlagana izvršba so vse v katastrski občini Malija, ta pa spada na območje piranskega okrajnega sodišča.
ZIZ člen 10, 36, 42, 63. ZPP člen 394, 394-2. OZ člen 190.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - vrnitev danega na podlagi sklepa o izvršbi - kondikcija - vložitev ugovora v izvršilnem postopku - sklep o izvršbi kot izvršilni naslov - izčrpanje pravnih sredstev
Pravnomočnega sklepa o izvršbi dolžnik ne more obiti s tožbo zaradi neupravičene obogatitve, ampak se mora (najprej) poslužiti pravnih sredstev v izvršilnem postopku, da bi izpodbil sklep o izvršbi, ki je dovolil izvršbo na njegova sredstva.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 1/4. ZPP člen 377, 391.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - sodni izvršitelj - nagrada - preklic rubeža - pomembno pravno vprašanje - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga Vrhovno državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodna praksa neenotna glede vprašanja, ali gre v primeru, ko je bil rubež razpisan, upnik pa je dan pred razpisanim datumom predlagal preklic, za neizvedeni rubež iz razloga na strani upnika v smislu četrtega odstavka Tarifne številke 1 Tarife.
Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki izhaja iz zahteve, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 367.a člena ZPP. Gre za vrednostno in vrednotno manj pomembno zadevo, glede katere obstaja večinska sodna praksa nižjih sodišč. Poseg Vrhovnega sodišča za njeno poenotenje tako ni potreben, vprašanje pa že prima facie ni takšno, da bi odgovor Vrhovnega sodišča predstavljal prispevek k nadaljnjemu razvijanju prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0018563
ZPP člen 181, 185, 285, 343, 343/4, 374, 374/2, 377, 384, 384/1, 384/4. ZdavP-2 člen 158, 190.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - pravni interes za pritožbo - materialno procesno vodstvo - davčna izvršba - dopustnost davčne izvršbe - napotitev na pravdo - sprememba tožbe - pravni interes za tožbo - prodaja premoženja dolžnika na javni dražbi - skupno premoženje
Pravni interes je treba izkazati tudi za pravno sredstvo - če ta ne obstoji, pritožba ni dovoljena (primerjaj določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP). Pravni interes pa je podan, če lahko pravdna stranka doseže boljši pravni položaj, kot ga je dosegla z izpodbijano sodno odločbo.
Kasnejša odprava napotitvenega sklepa izvršilnega sodišča pomeni prenehanje procesne predpostavke za vodenje pravde in posledično njeno nedovoljenost, s tem pa tudi izgubo pravnega interesa.
Medsebojna povezanost ugotovitvenega zahtevka na nedopustnost davčne izvršbe in posledično na ustavitev izvršbe z razveljavitvijo izvršilnih dejanj ter dajatvenega zahtevka oziroma prejudicialnost prvega v razmerju do drugega sta v spornem primeru izgubili pomen upoštevaje tudi same revidentkine trditve, ponovljene v reviziji, iz katerih je mogoče evidentno zaključiti, da se je postopek s prodajo spornega premičnega premoženja realiziral in na ta način dejansko zaključil. Ostal ji je tako le še dajatveni – denarni zahtevek, ki je pridobil svojo samostojno entiteto. Zato ugotovitev o neizkazanem pravnem interesu za navedeni prvi del tožbe v spornem primeru ne omogoča enakega pravnega zaključka za dajatveni del tožbe.
Ko na manjkajoče trditve in dokaze opozori nasprotna stranka, dolžnost materialnega procesnega vodstva s strani sodišča ni kršena. Od stranke se namreč v tem primeru pričakuje, da so ji bila opozorila znana.
Med strankama ni bilo sporno, da je bilo premoženje že prodano v kazenskem postopku - postopku odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi. Zato je tožnica kasneje spremenila tožbo in postavila tudi nov dajatveni tožbeni zahtevek. To pa pomeni, da zatrjevanega skupnega premoženja ni več, četudi bi to prej obstajalo. Od tožene stranke torej tožnica ne more terjati ničesar. Tako s tožbenim dajatvenim zahtevkom v razmerju do tožene stranke v nobenem primeru ne more uspeti.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - stvarna pristojnost - pristojnost v sporih o nepremičninah - izvršilni postopek
Iz navedb v dopolnitvi tožbe izhaja, da naj bi spor med pravdnima strankama izviral iz najemne pogodbe, sklenjene za poslovni prostor v nakupovalnem centru na Ptuju. Upoštevaje, da gre za spor v zvezi z najemom nepremičnine, ki se nahaja na Ptuju je v tej zadevi za odločanje pristojno sodišče na Ptuju.
ZPP člen 22, 25. PZ člen 3, 838. ZIZ člen 35, 77, 78.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na premičnine - ladja
Ladja, razen vojaške ladje, je plovilo, ki je usposobljeno za plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več (3. točka prvega odstavka 3. člena PZ). Ker pri premičninah, na katere je bila določno predlagana izvršba, po ugotovitvi Okrajnega sodišča v Kopru ne gre za ladje, ni mogoče uporabiti specialne določbe tretjega odstavka 838. člena PZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot udeleženka v drugem postopku
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhen oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Predlagateljica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0018469
ZFPPIPP člen 342, 243/3, 443. ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 89, 96.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - prenehanje zemljiškoknjižnega lastnika - izbris iz sodnega registra zaradi stečaja - naknadno najdeno premoženje - predlog za začetek stečajnega postopka - tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine na javni dražbi v stečajnem postopku
Kadar zaradi naknadnih sprememb pri kupljeni nepremičnini kupec ne more izpeljati vpisa lastninske pravice, mora od stečajnega sodišča pridobiti nov sklep. Kadar kupec zaradi prezadolženosti nima interesa za prepis lastninske pravice, lahko upnik kupca to doseže s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ. Vendar prav zato, ker je kupec z nakupom na javni dražbi v stečajnem postopku originarno pridobil lastninsko pravico, zadošča, da vloži tožbo le zoper kupca.
ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/1, 256/2, 257, 257/1. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - zavarovanje terjatve - predhodna odredba - predlog za izdajo predhodne odredbe - krajevna pristojnost
Po določbah prvega in drugega odstavka 256. člena ZIZ je pravnomočnost sklepa o ugovoru iz drugega odstavka 62. člena istega zakona tista pravno relevantna okoliščina, ki je odločilnega pomena za razmejitev pristojnosti odločanja o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo (in za samo zavarovanje) glede na stadij konkretnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018396
ZOR člen 277. OZ člen 190, 376, 382a, 1060. ZIZ člen 67. ZUstS člen 44.
zamudne obresti - pravna podlaga - obresti, ki presežejo glavnico - pravilo ne ultra alterum tantum - odločba Ustavnega sodišča - izvršba - opredelitev obrestnega zahtevka v izvršilnem naslovu - sklep o izvršbi - neupravičena pridobitev - vrnitev preveč plačanega
Od 18. 3. 2006 dalje po materialnem pravu (na podlagi zakona) ni bilo več podlage za plačilo tistih zapadlih zamudnih obresti, ki so presegle glavnico. Če je bila izvršba na njihovo poplačilo dovoljena le opisno in so bile po tem datumu plačane v izvršilnem postopku, je upnik prejel več, kot je znašala njegova terjatev, dolžnik pa ima pravico do njihovega vračila.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018477
ZZK-1 člen 5, 10, 10/2, 10/3, 141, 189, 190. ZIZ člen 254, 254/3. ZIZ-A člen 120. SPZ člen 274, 274/3. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odgovornost notarja - - notarska napaka - ustanovitev hipoteke na nevpisani nepremičnini - vknjižba lastninske pravice in zastavne pravice po vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo - vrsti red zastavnih pravic - prednostno načelo - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - soprispevek oškodovanca
Revizija se dopusti glede vprašanj:
(1) Ali se določbe 5. člena, drugi in tretji odstavek 10. člena, 189. člen in190. člen ZZK-1 uporabljajo za ugotavljanje vrstnega reda zastavnih pravic v primeru vknjižbe zastavnih pravic na nepremičnini, ki ob ustanovitvi zastavnih pravic ni bila vpisana v zemljiški knjigi (in ima zato na podlagi tretjega odstavka 254. člena ZIZ sklenitev neposredno izvršljivega notarskega zapisa o ustanovitvi zastavne pravice pomen vknjižbe zastavne pravice) in se je zato vpis lastninske pravice ter že obstoječih zastavnih pravic ob kasnejšem vpisu predmetne nepremičnine v zemljiško knjigo izvedel po določbah 120. člena ZIZ-A oziroma tretjega odstavka 274. člena SPZ;
(2) Ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je tožena notarka ravnala protipravno; in
(3) Ali bi se sodišče druge stopnje v obrazložitvi svoje sodbe moralo opredeliti tudi do obstoja vzročne zveze kot ene izmed predpostavk za nastanek odškodninske obveznosti toženke za domnevno nastalo škodo in do navedb toženke o soprispevku tožnice k nastanku vtoževane škode oziroma ali je obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje zadostna.
ZIZ člen 35, 35/4. ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114, 114/3.
spor o pristojnosti - izvršba - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnino - kraj, kjer leži nepremičnina
Dolžnikova nepremičnina, navedena v upničinem predlogu za dodatno sredstvo izvršbe, se nahaja na območju katastrske občine, ki je v skladu s 13. točko 8. člena Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin spadala na območje O. I. in s tem na območje Okrajnega sodišča v Piranu.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sme sodišče zavrniti tožbeni zahtevek zaradi že izpolnjene obveznosti v času zaključka glavne obravnave, kadar je tožnik prejel izpolnitev na podlagi regulacijske začasne odredbe in je bila izpolnitev začasne odredbe enaka kot zavarovana terjatev oziroma tožbeni zahtevek.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
Ugovor krajevne nepristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma najkasneje v pritožbi zoper sklep o razveljavitvi tega sklepa, temveč šele tekom pravdnega postopka, je zato načeloma prepozen. Vendar pa je pri razlagi zakonskih določb, glede na specifiko podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine, treba upoštevati, da tudi stranke same ne bodo vedno dovolj zgodaj seznanjene z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča. V obravnavani zadevi je toženka lahko šele po prejemu dopolnitve tožbe (torej, ko je postopek že prešel iz izvršilnega v pravdnega) zagotovo izvedela, iz katerega pravnega razmerja sploh izhaja tožbeni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - STVARNO PRAVO
VS0018383
ZPP člen 285. SPZ člen 23. ZZK-1 člen 31, 32. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 239, 243, 244, 244/1.
materialno procesno vodstvo - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - tožba na nedopustnost zavarovanja terjatve - pridobitev zastavne pravice z vknjižbo v postopku zavarovanja - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - izločitvena tožba - prehod stvarnopravnega upravičenja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - določljivost nepremičnine - zemljiškoknjižno dovolilo - pogoj - rok
Za odločitev v izločitvenih pravdah, v katerih pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini šele na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi ali z vknjižbo v postopku zavarovanja in se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, je potrebno odgovoriti le na vprašanje, ali je posameznik (tretji) na nepremičnini, ki jo izloča, pred trenutkom pridobitve prisilne zastavne pravice pridobil pravico, ki preprečuje izvršbo. Ni pa potrebno (oziroma je celo zmotno) presojati, ali je upnik tudi vedel oziroma moral vedeti za to pravico, saj upnika s prisilno hipoteko načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne varuje.
V primeru nevpisane nepremičnine mora zemljiškoknjižno sodišče po vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo na predlog lastnika dovoliti vpis lastninske pravice, če lahko iz zemljiškoknjižnega dovolila nedvomno ugotovi, da gre za isto nepremičnino.