ZIZ člen 15, 35, 35/4, 40c, 40c/1, 40c/3, 77, 78, 78/2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na premičnine - dolžnikovo prebivališče - ustalitev krajevne pristojnosti - centralni register prebivalstva
Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine se krajevna pristojnost sodišča za nadaljnje vodenje izvršilnega postopka (po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi) ravna lgede na prvotno dovoljena sredstva (v sklepu o izvršbi).
Pristojnost sodišče presodi takoj po prejemu predloga, in sicer na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Dolžnikovo prebivališče ni podatek, ki bi bil sodišču sicer znan, zato je odločilen upnikov podatek v predlogu. Z navedbo dolžnikovega naslova se je krajevna pristojnost ustalila in nanjo (na poziv sodišča) dobljen drugačen (popravljen) naslov ne vpliva.
ZIZ člen 17, 44, 55, 55/1-8. ZDoh-2 člen 27, 75, 75/2-2. ZDavP-2 člen 12, 12/1, 12/4, 57, 129, 145. ZDen člen 72, 72/2. OZ člen 280, 280/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - načelo formalne legalitete - izvršilni naslov - davek - obdavčitev - davčni odtegljaj - ugovor delne izpolnitve - delna prostovoljna izpolnitev obveznosti - plačilo davčnega odtegljaja za upnika s strani dolžnika - odškodnina - denacionalizacija - akontacija dohodnine - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja
Po presoji Vrhovnega sodišča stališče sodišča druge stopnje, da je treba na dolžnikov ugovor šteti, da je del obveznosti upniku veljavno izpolnil že s tem, ko je zanj plačal davek od prisojenega nadomestila, ne posega v načelo formalne legalitete v izvršilnem postopku. Z upoštevanjem dolžnikovega ugovora sodišče druge stopnje ni spremenilo niti terjatve niti strank iz izvršilnega naslova. Upnik iz izvršilnega naslova je namreč tudi ob upoštevanju ugovora delne izpolnitve terjatve materialnopravno gledano dobil točno toliko, kolikor mu je bilo prisojeno s sodbo v pravdi. Upoštevati je namreč treba, da je tudi plačilo davčnega odtegljaja pravzaprav plačilo upniku oziroma natančneje za upnika (samo ne njemu na račun, ampak zanj državi). Denacionalizacijskemu upravičencu (upniku) seveda pripada celotno prisojeno nadomestilo po 72. členu ZDen, vendar pa zaradi davčne obveznosti in zakonsko predvidenega načina plačevanja davka prek plačnika davka v neposredno razpolaganje lahko dobi le zmanjšan (neto) znesek.
Presoja pravilnosti obračuna davčnega odtegljaja ni predmet civilnega izvršilnega postopka. Ker je dolžniku uspelo dokazati, da je davčni odtegljaj za upnika obračunal in plačal državi, je v okviru presoje utemeljenosti ugovora delne izpolnitve treba šteti, da je bila terjatev v višini plačanega davčnega odtegljaja izpolnjena, pri čemer izvršilnemu sodišču ni treba presojati, ali je bila višina davčnega odtegljaja pravilna oziroma, ali je pravilno, da je bil davčni odtegljaj sploh odtegnjen in plačan.
spor o pristojnosti - društvo - gospodarski subjekt - gospodarski spor
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot društvo ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni društva. Prav tako ne gre za gospodarski spor na podlagi 482., 483. ali 484. člena ZPP.
ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114, 114/3. ZIZ člen 15, 166, 166/1. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-13.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - novo izvršilno sredstvo
Katastrske občine, ki spadajo v določen sodni okraj, so še vedno določene po Zakonu o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - stalno prebivališče stranke v postopku
Za sojenje je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče (47. člen ZPP). Stalno prebivališče toženke je ves čas sodnega postopka na naslovu ..., Murska Sobota in je glede na vrsto spora zato podana pristojnost Okrajnega sodišča v Murski Soboti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot nasprotna udeleženka v drugem postopku
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhen oddelek pristojnega višjega sodišča. Predlagateljica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot stranka v drugem postopku
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhen oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi Ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Predlagateljica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.
spor o pristojnosti - ugovor krajevne nepristojnosti - rok - postopek z izvršbo na podlagi verodostojne listine
Tožena stranka je bila s podlago tožbenega zahtevka seznanjena že ob vložitvi ugovora, zato je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala šele z vlogo z dne 7. 10. 2016 prepozen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS0018811
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 166, 166/2. ZFPPIPP člen 132, 383.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - več nepremičnin - kraj, kjer leži nepremičnina - oprava izvršbe na nepremičnino - osebni stečaj dolžnika - ustavitev izvršbe
V obravnavanem primeru je ovira za opravo izvršbe izkazana s sklepom Okrožnega sodišča v Celju o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnico, ki vpliva na že pred tem začete postopke izvršbe ali zavarovanja proti insolvetnemu dolžniku (glej 132. člen v zvezi s 383. členom ZFPPIPP). Zato je treba najprej odločiti o nadaljnji usodi tega postopka izvršbe; za tako odločitev pa je krajevno pristojno sodišče, ki je dovolilo izvršbo.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 17, 17/2, 23, 40c, 40c/1.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - sedež dolžnika
Upnik je vložil predlog za izvršbo in ga naslovil kot „predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova“, v njem pa navedel, da izvršilni naslov predstavlja račun. Vloge strank se obravnavajo po vsebini in ne njenem naslovu, zato je za obravnavo predloga pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. ZIZ namreč v prvem odstavku 40c. člena določa, da je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, razen če zakon določa drugače.
ZIZ člen 40c, 42c, 54, 100, 136. ZPP člen 15, 17, 24, 24, 24/1, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - izvršba na podlagi verodostojne listine
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi pa je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. To sodišče je pristojno tudi za odločanje v postopku nasprotne izvršbe, v postopku obnove postopka, v postopku za vrnitev v prejšnje stanje in ne glede na drugi odstavek 42.c člena ZIZ tudi v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (tretji odstavek 40.c člena ZIZ). Pri tem je za razmejitev pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine med Okrajnim sodiščem v Ljubljani (COVL) in sodiščem, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe, ključna prva ugotovitev pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ne glede na to, ali je bilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi izdano utemeljeno ali ne.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnino - kumulacija izvršilnih sredstev - dodatno sredstvo izvršbe - kraj, kjer leži nepremičnina
Za nepremičninsko izvršbo je tudi v zvezi z dodatnim sredstvom izvršbe krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina (prvi odstavek 166. člena ZIZ). Nepremičnine, na katerih je bila dodatno predlagana izvršba so vse v katastrski občini Malija, ta pa spada na območje piranskega okrajnega sodišča.
ZIZ člen 10, 36, 42, 63. ZPP člen 394, 394-2. OZ člen 190.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - vrnitev danega na podlagi sklepa o izvršbi - kondikcija - vložitev ugovora v izvršilnem postopku - sklep o izvršbi kot izvršilni naslov - izčrpanje pravnih sredstev
Pravnomočnega sklepa o izvršbi dolžnik ne more obiti s tožbo zaradi neupravičene obogatitve, ampak se mora (najprej) poslužiti pravnih sredstev v izvršilnem postopku, da bi izpodbil sklep o izvršbi, ki je dovolil izvršbo na njegova sredstva.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 1, 1/4. ZPP člen 377, 391.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - sodni izvršitelj - nagrada - preklic rubeža - pomembno pravno vprašanje - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga Vrhovno državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodna praksa neenotna glede vprašanja, ali gre v primeru, ko je bil rubež razpisan, upnik pa je dan pred razpisanim datumom predlagal preklic, za neizvedeni rubež iz razloga na strani upnika v smislu četrtega odstavka Tarifne številke 1 Tarife.
Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki izhaja iz zahteve, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 367.a člena ZPP. Gre za vrednostno in vrednotno manj pomembno zadevo, glede katere obstaja večinska sodna praksa nižjih sodišč. Poseg Vrhovnega sodišča za njeno poenotenje tako ni potreben, vprašanje pa že prima facie ni takšno, da bi odgovor Vrhovnega sodišča predstavljal prispevek k nadaljnjemu razvijanju prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0018563
ZPP člen 181, 185, 285, 343, 343/4, 374, 374/2, 377, 384, 384/1, 384/4. ZdavP-2 člen 158, 190.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - pravni interes za pritožbo - materialno procesno vodstvo - davčna izvršba - dopustnost davčne izvršbe - napotitev na pravdo - sprememba tožbe - pravni interes za tožbo - prodaja premoženja dolžnika na javni dražbi - skupno premoženje
Pravni interes je treba izkazati tudi za pravno sredstvo - če ta ne obstoji, pritožba ni dovoljena (primerjaj določbo četrtega odstavka 343. člena ZPP). Pravni interes pa je podan, če lahko pravdna stranka doseže boljši pravni položaj, kot ga je dosegla z izpodbijano sodno odločbo.
Kasnejša odprava napotitvenega sklepa izvršilnega sodišča pomeni prenehanje procesne predpostavke za vodenje pravde in posledično njeno nedovoljenost, s tem pa tudi izgubo pravnega interesa.
Medsebojna povezanost ugotovitvenega zahtevka na nedopustnost davčne izvršbe in posledično na ustavitev izvršbe z razveljavitvijo izvršilnih dejanj ter dajatvenega zahtevka oziroma prejudicialnost prvega v razmerju do drugega sta v spornem primeru izgubili pomen upoštevaje tudi same revidentkine trditve, ponovljene v reviziji, iz katerih je mogoče evidentno zaključiti, da se je postopek s prodajo spornega premičnega premoženja realiziral in na ta način dejansko zaključil. Ostal ji je tako le še dajatveni – denarni zahtevek, ki je pridobil svojo samostojno entiteto. Zato ugotovitev o neizkazanem pravnem interesu za navedeni prvi del tožbe v spornem primeru ne omogoča enakega pravnega zaključka za dajatveni del tožbe.
Ko na manjkajoče trditve in dokaze opozori nasprotna stranka, dolžnost materialnega procesnega vodstva s strani sodišča ni kršena. Od stranke se namreč v tem primeru pričakuje, da so ji bila opozorila znana.
Med strankama ni bilo sporno, da je bilo premoženje že prodano v kazenskem postopku - postopku odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi. Zato je tožnica kasneje spremenila tožbo in postavila tudi nov dajatveni tožbeni zahtevek. To pa pomeni, da zatrjevanega skupnega premoženja ni več, četudi bi to prej obstajalo. Od tožene stranke torej tožnica ne more terjati ničesar. Tako s tožbenim dajatvenim zahtevkom v razmerju do tožene stranke v nobenem primeru ne more uspeti.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - stvarna pristojnost - pristojnost v sporih o nepremičninah - izvršilni postopek
Iz navedb v dopolnitvi tožbe izhaja, da naj bi spor med pravdnima strankama izviral iz najemne pogodbe, sklenjene za poslovni prostor v nakupovalnem centru na Ptuju. Upoštevaje, da gre za spor v zvezi z najemom nepremičnine, ki se nahaja na Ptuju je v tej zadevi za odločanje pristojno sodišče na Ptuju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnica pristojnega sodišča kot udeleženka v drugem postopku
Trditve o pristranskosti posamezne sodnice lahko pomenijo razlog za njeno izločitev, ne pa per se tudi razloga za prenos krajevne pristojnosti, četudi v povezavi z okoliščino, da gre za majhen oddelek pristojnega višjega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Predlagateljica ne navaja, da bi šlo za tesnejše prijateljske odnose, ki bi presegali običajno profesionalno kolegialnost. Tudi sicer pa sodnica, katere pristranskost je zatrjevana, ni stranka v postopku, v katerem je predlagana delegacija pristojnosti.