IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017804
ZPP člen 372. SPZ člen 49.
nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - pridobitev lastninske pravice - prodaja nepremičnine - prodajna pogodba - oblika pogodbe - ustna pogodba - prenos lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice - razveljavitev sklepa o izvršbi
Pravilna je odločitev sodišč o zavrnitvi zahtevka na ugotovitev nedopustnosti izvršbe glede izročitve dela sporne nepremičnine v posest tožencema. Kot je tožniku pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikovo tezo, da mu na sporni nepremičnini pripada dolžničin solastniški delež, ker naj bi on sklenil kupno pogodbo s prodajalko A. P. in tudi sam poravnal kupnino. Po 49. členu SPZ se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo; ta se opravi na podlagi listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Pritožbeno sodišče je torej tožniku pravilno obrazložilo, da samo na podlagi zatrjevanega ustnega dogovora o nakupu sporne nepremičnine lastninske pravice ni mogel pridobiti in da tega ne more spremeniti niti dejstvo, da je plačal kupnino in nastopil posest kupljene nepremičnine.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - umik izvršilnega predloga po pravnomočnosti sklepa o izvršbi - preklic umika izvršilnega predloga - smrt dolžnika - prekinitev izvršilnega postopka - nadaljevanje izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe
Po tem ko sodišče na upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi dovoli izvršbo zoper dolžnika, upnikov predlog za ustavitev izvršbe nima za posledico ustavitve izvršbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017704
OZ člen 768. ZIZ člen 231, 233.
pogodba o naročilu - mandatna pogodba - zastopanje v sodnem postopku - skrbnost dobrega strokovnjaka - odgovornost mandatarja - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - vrnitev delavca na delo - pojasnilna dolžnost - kršitev pogodbene obveznosti - vložitev predloga za izvršbo - odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - vmesna sodba
Pri mandatni pogodbi so vodilo mandatarjevega delovanja naročiteljevi interesi torej mora mandatar (primerjaj (pooblaščenec) posle opravljati pod pogoji, ki omogočajo uresničitev naročiteljevih interesov v največjem možnem obsegu, pri čemer je treba izhajati iz značilnosti mandatarja kot profesionalne osebe. Merilo za presojo o tem, ali je profesionalna oseba ravnala s poklicno skrbnostjo, je tipično (običajno, pogosto), normalno ravnanje povprečnega strokovnjaka z istega področja. Velja pa še pojasniti, da ima mandatar v razmerju do naročitelja poleg opravljanja posla, ki se ga je z mandatno pogodbo zavezal opraviti (npr. zastopanja stranke v sodnem postopku), tudi druge obveznosti, med katere sodi predvsem pojasnilna obveznost in obveznost obveščanja naročitelja o okoliščinah, pomembnih za uresničitev naročiteljevih interesov, saj ima naročitelj položaj laika.
Pooblaščenec je namreč s tem, ko tožnika ni opozoril na (kratek) rok za vložitev predloga za izvršbo za vrnitev delavca na delo, ravnal v nasprotju z naročiteljevimi interesi, saj vsak povprečen pravnik ve oziroma bi moral vedeti, da je v primeru dolžnikove neprostovoljne izpolnitve obveznosti, pravočasna vložitev predloga za izvršbo edina možnost za učinkovito uresničitev naročiteljevih interesov, zato bi naročitelja o njej moral obvestiti. To pomeni, da pooblaščenčeva pooblastitev predstavlja kršitev poslovne obveznosti, ki ima znake protipravnega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00011192
ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 29, 29/1, 40.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika - izstavitev zemljiškoknjižne listine - nujno sosporništvo - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče sledi stališču literature, da je treba določbo petega odstavka 168. člena ZIZ razlagati na način, da pride tožba po tem členu v poštev le za primere, ko listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice na dolžnika (40. členu ZZK-1), obstaja, upnik pa z njo ne razpolaga. Iz določbe petega odstavka 168. člena ZIZ izhaja, da sodišče, ki odloča o tožbi, torej ne zemljiškoknjižno sodišče ampak pravdno, odloči o vpisu (pravilno vknjižbi) lastninske pravice na dolžnika. To pomeni, da pravdno sodišče zgolj „preveri“, ali so za vknjižbo lastninske pravice na dolžnika izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji. Pogoj za vknjižbo lastninske pravice je tudi obstoj listine, ki dokazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice (40. člen ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 29. člena ZZK-1). Zato je logično, da s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ upnik ne more šele zahtevati izstavitve zemljiškoknjižne listine, ampak mora njen obstoj v tožbi zatrjevati, in če je zatrjevano dejstvo sporno, ga tudi dokazati.
ZPP člen 17, 17/3, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 35, 35/2.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - prebivališče dolžnika - kumulacija izvršilnih sredstev
Ker se spremembe, ki bi bile za odločanje o pristojnosti sicer pomembne, vendar nastanejo po vložitvi predloga za izvršbo, ne upoštevajo, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločilo, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Tolminu.
krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnine - nepremičnine z območja dveh sodišč
Drugi odstavek 166. člena ZIZ določa, da v primeru, če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa je pristojno vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018380
SPZ člen 10, 42, 44, 44/2. ZIZ člen 64, 65, 189, 189/4, 192, 193. ZZK-1 člen 8, 8/1. OZ člen 5, 7. ZPP člen 380, 380/2.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice po ZLNDL - pridobitev lastninske pravice z nakupom nepremičnine v izvršilnem postopku - odločba državnega organa - sklep o izročitvi - dobrovernost - izvršilni postopek - ugovor tretjega - izločitvena tožbe - opustitev vložitve pravnega sredstva - prekluzija - zloraba izvršilnega postopka - oblika pravnega varstva - lastninska tožba - zunajknjižni originarni lastnik nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa) teorija pretežno obravnava kot originaren pridobitni način. Sodna praksa, vključno s sodno prakso Vrhovnega sodišča, jo enotno obravnava kot originaren način pridobitve lastninske pravice.
Zakonske določbe, po kateri bi z nakupom v izvršbi postal lastnik kupljene stvari le tisti kupec, ki je dobroveren, ni. Navedeno gre v prid stališču, da nedobrovernost kupca ne ovira pridobitve.
V konkretnem primeru tožeča stranka (ki je vložila lastninsko tožbo) trdi, da ni vložila ugovora tretjega in izločitvene tožbe, ker za izvršilni postopek ni vedela, na drugi strani pa naj bi upnik vedel, da je nepremičnina, na katero je predlagal izvršbo, last tožeče stranke in ne dolžnika ter da jo je nato v izvršbi sam kupil, pri čemer naj bi upnik v dogovoru z dolžnikom izterjeval poplačilo dogovorjene fiktivne terjatve – upnik in dolžnik naj bi ravnala goljufivo in z namenom, da bi tožeči stranki preprečila uveljavitev zatrjevane lastninske pravice na sporni nepremičnini, zlorabila izvršilni postopek. Če je bil izvršilni postopek res voden iz razloga, ki ga zatrjuje tožeča stranka, potem sta ga upnik in zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine nedvomno zlorabila. Pravic, pridobljenih z zlorabo, ni mogoče pravno varovati. To navkljub določbi 193. člena ZIZ velja tudi za kupca nepremičnine v izvršbi in tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine.
Oblika varstva, ki ga zahteva tožeča stranka (lastninska tožba), glede na zatrjevane okoliščine primera ni neustrezna. Položaj tožeče stranke je primerljiv s položajem prvega nevpisanega kupca pri dvojni prodaji), pri kateri se je drugi kupec vpisal v zemljiško knjigo. Tožeča stranka bi v sporu uspela, če bi dokazala, da je bila pred izvršbo lastnica sporne nepremičnine in da je tožena stranka lastninsko pravico na njej res pridobila z zlorabo. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je treba prizadetemu nuditi varstvo tudi, ko pride do zlorabe postopka prodaje nepremičnine na javni dražbi v stečaju.
ZIZ člen 32, 64, 65, 65/5, 66, 73, 225, 228. SPZ člen 33. ZPP člen 320, 426.
dopuščena revizija - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - lastninska pravica - nedenarna terjatev - pravni položaj tretjega - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo
Smisel ugovora in tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe tretjega je v tem, da tretji ohrani tiste pravice, katerih pravno varstvo bi bilo po opravljeni izvršbi zanj brez pravnega pomena. Zato tretji v postopku zaradi nedopustnosti izvršbe ne more uspeti sklicevanjem na svojo lastninsko pravico, če izvršba ne posega v njegov pravni položaj in njegovo sodno varstvo.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti - uveljavljanje ugovora krajevne pristojnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine
Ugovor krajevne nepristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma najkasneje v pritožbi zoper to odločitev, temveč šele tekom pravdnega postopka, je prepozen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017578
SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZIZ člen 59, 64, 65. ZPP člen 11.
dopuščena revizija - izvršba na nepremičnine - nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - pravica do sodnega varstva - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe procesnih pravic
Revizija se dopusti glede vprašanja odreka sodnega varstva v izločitveni pravdi (ob izkazani lastninski pravici v pričakovanju) zaradi zlorabe pravice.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti - postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi - pritožba
Okoliščino, da je izvršilno sodišče spregledalo sporazum o krajevni pristojnosti, bi morali stranki postopka uveljavljati s pritožbo zoper sklep, s katerim je (obenem z razveljavitvijo sklepa o izvršbi v dovolilnem delu) sodišče povedalo, katero (stvarno in) krajevno sodišče bo odločalo v zadevi. Ker stranki tega nista storili, nista pravočasno uveljavili pristojnosti sodišča iz sklenjenega sporazuma, tega pa ne more doseči niti sodišče.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek - elektronska izvršba - ugovor pristojnosti - ustalitev pristojnosti
Okrajno sodišče v Ljubljani je pravilno upoštevalo sporazum o krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju, ki ga je upnica uveljavljala v predlogu za izvršbo, saj v postopku elektronske izvršbe skladno z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo zadošča, da je pri rubriki „oznaka listine“ naveden podatek o listini, ki vsebuje sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti sodišča, pri rubriki „sedež sodišča“ pa vpisan kraj, v katerem ima sodišče, čigar pristojnost je dogovorjena, sedež. Ker ugovora krajevne pristojnosti dolžnica ni uveljavljala v ugovornem postopku, temveč šele v pripravljalni vlogi z dne 18. 12. 2014, ko je zadeva že prešla iz izvršilnega v pravdni postopek, se je s tem, tudi po presoji Vrhovnega sodišča, ustalila pristojnost Okrožnega sodišča v Celju.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - dvom v nepristranskost sodišča - izločitev sodišča - drugi tehtni razlogi
Ne 72. člen ZPP in ne kateri od preostalih členov 3. poglavja, ki ureja izločitev, izločitve sodišča (torej cele inštitucije) ne dopušča, vendar pa bi stranka, v kolikor bi imela tehtne razloge, ki bi utemeljevali dvom o videzu nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča (kot enemu od vidikov pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS), „izločitev sodišča“ lahko dosegla s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP. Sodišče bi v takšnem primeru moralo opraviti oceno okoliščin, ki lahko vplivajo na zagotavljanje videza nepristranskosti vseh sodnikov sodišča v objektivnem pomenu, kar pomeni, da bi morala predlagateljica uveljavljati takšne razloge oziroma okoliščine take narave, ki se nanašajo na (prav) vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča ter, ki bi lahko pri razumem človeku oziroma v očeh javnosti ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega položaja ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika tega sodišča kot takega in s tem dvom o zagotavljanju videza nepristranskosti sojenja.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba - prebivališče dolžnika
Glede na določilo drugega odstavka 35. člena ZIZ je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe, za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev pa je po prvem odstavku 100. člena ZIZ krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deleža na skupnem premoženju na zahtevo upnika - izvršba - pravnomočna sodna odločba o obstoju obveznosti - napotitveni sklep - pravni interes za tožbo
Kljub obstoju napotitvenega sklepa lahko tožnik naknadno izgubi pravni interes za vodenje pravde, če se med pravdo spremenijo okoliščine, zaradi katerih tožnikove koristi od vložene ugotovitvene tožbe ni več. V konkretnem primeru pa ne gre za tak primer. Za sojenje je odločilno dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave, takrat pa je nedvomno obstajala pravnomočna sodba (izvršljivost ni pomembna) o obstoju dolžniško-upniškega razmerja med tožnico in prvo toženko, ki je utemeljevala vodenje in odločanje v tej pravdi.
Sodišče mora pravni standard konkludentno ravnanje, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da obstoji oškodovančeva volja privoliti v škodo, v vsakem posameznem primeru vsebinsko napolniti s presojo okoliščin, v katerih je bilo oškodovančevo ravnanje storjeno.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017415
SPZ člen 142. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/1. ZZK-1 člen 243.
nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice - solastnina - večkratno razpolaganje z nepremičnino - lastninska pravica v pričakovanju - obligacijska pravica - prenos lastninske pravice - zavezovalni pravni posel - vknjižba lastninske pravice - aktivna stvarna legitimacija - dovoljenost tožbe
Za izločitveno tožbo in za ugovor tretjega v izvršilnem postopku velja, da mora tožnik oziroma tretji v izvršilnem postopku verjetno izkazati, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Tožnici pa imata le položaj upnic z obligacijsko pravico do izpolnitve darilne oz. prodajne pogodbe, katerih predmet je sporna nepremičnina.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0017593
SPZ člen 23, 40, 49. ZIZ člen 64, 65, 239. ZZK-1 člen 40, 41.
izvršba na nepremičnino - ugovor tretjega - izločitvena tožba - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica - lastninska pravica v pričakovanju - vpis v zemljiško knjigo - dobra vera upnika
Položaj pridobitelja je pri pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini v izločitveni pravdi varovan še pred vpisom v zemljiško knjigo, kar pomeni, da vknjižba lastninske pravice na pridobitelja v teh primerih ni pravno pomembna in je že zato napačno stališče sodišča druge stopnje, da je za pridobitev pravice, ki preprečuje zavarovanje, potreben vpis v zemljiško knjigo, do vpisa v zemljiško knjigo pa kupec nepremičnine v resnici še ni lastnik in ima zgolj obligacijsko pravico iz prodajne pogodbe.