STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO
VS0016710
ZIZ člen 170, 211.
izvršba na nepremičnino - nedopustnost izvršbe - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - pridobitev poplačilne pravice - prisilna zastavna pravica - lastninska pravica v pričakovanju - zaznamba sklepa o izvršbi - zapisnik o rubežu - načelo publicitete
Tako kot dobi upnik na podlagi sklepa o izvršbi poplačilno pravico šele takrat, ko je ta zaznamovan v zemljiški knjigi, ima zapisnik o rubežu učinek zaznambe sklepa o izvršbi, torej učinek pridobitve zastavne pravice na nepremičnini, lahko samo in šele takrat, ko je navzven zaznaven. V primeru, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, je uveljavitvi publicitetnega učinka in temu, da se vsi, na katere bi se to lahko nanašalo, lahko seznanijo s tem, da je nepremičnina predmet izvršilnega postopka, namenjena razglasitev na oglasni deski in objava v Uradnem listu RS. Iz navedenega je razvidno, da sta prav razglasitev in objava zapisnika o rubežu, na oglasi deski sodišča in v Uradnem listu ključni za njegov stvarnopravni učinek.
ZPP člen 22, 22/2, 166, 166/2. ZIZ člen 15, 54, 58, 58/1.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - krajevna pristojnost - ugovor krajevne pristojnosti
Izvršilno sodišče v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova po izdaji sklepa o izvršbi lahko pazi na krajevno pristojnost le, če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi uveljavlja (tudi) ugovor krajevne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO
VS0016666
ZPP člen 360, 371, 371/1. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2. SPZ člen 10, 11, 11/1. ZIZ člen 193.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobljene pravice kupca – izvršilni postopek - nepravilnosti v postopku izvršbe - prodaja nepremičnine na dražbi v izvršbi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - načelo publicitete - dobrovernost - razpolagalna sposobnost - ničnost - zemljiškoknjižno dovolilo - razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi - izbrisna tožba - veljavnost vknjižbe - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prodaja nepremičnine v izvršbi - pridobitev lastninske pravice v izvršbi - prodaja tuje nepremičnine - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - javna dražba - razveza prodajne pogodbe
Namreč 193. člen ZIZ določa, da razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na lastninsko pravico kupca. Na podlagi navedene določbe je tako mogoče sklepati, da na pridobljene pravice kupca, ki razpolaga s pravnomočnim sklepom o izročitvi nepremičnine, tudi ne morejo vplivati nepravilnosti v postopku izvršbe, pri čemer pa sploh ni prišlo do razveljavitve ali spremembe sklepa o izvršbi ali katerega koli drugega sklepa v izvršbi.
Naloga sodišča v tej zadevi je presoditi, ali dati prednost originarno pridobljeni lastninski pravici tožnice, ki ni vknjižena v zemljiško knjigo, ali pridobitvi lastninske pravice na pravno poslovni podlagi na temelju ničnega zemljiškoknjižnega dovolila (zaradi razpolagalne nesposobnosti odsvojiteljice), ki pa jo je toženka uspela vknjižiti v zemljiško knjigo. Za razrešitev navedenega vprašanja je potrebno uporabiti načelo zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ), ki sanira razpolagalno nesposobnost, če je pridobitelj dobroveren. Toženka se sklicuje tudi na drugi odstavek 8. člena ZZK-1, ki določa, da kdor izpolni pogoje za vpis pravice v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse škodljive posledice takšne opustitve. Škodljive posledice, na katere meri navedena določba, pa nastanejo ob uporabi načela zaupanja v zemljiško knjigo, ko dobroverna oseba pridobi pravico in zato proti njej ni več mogoče uveljavljati nevpisane lastninske pravice na nepremičnini. Ker torej toženka ni bila dobroverna, ne more uspeti s sklicevanjem na drugi odstavek 8. člena ZZK-1 in načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
dopuščena revizija - nedopustnost izvršbe - delitev skupnega premoženja - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - pridobitev lastninske pravice
Zakonec originarno pridobi lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja ne glede na vpis v zemljiško knjigo. Prehod iz režima skupnega premoženja v solastninsko skupnost oziroma izključno lastnino ima pravnoposlovno podlago; je posledica sporazumne delitve skupne stvari - delitve, ki je pravni posel.
Ali je sklep o zavarovanju s predhodno odredbo v korist upnika ustanavljal ločitveno pravico v smislu 19. člena ZFPPIPP v primeru, da je bil pred opravičitvijo predhodne odredbe v smislu drugega odstavka 264. člena ZIZ nad dolžnikom začet stečajni postopek?
ZPP člen 41, 41/2, 191, 191/1, 191/1-2, 367, 367/5. ZIZ člen 64, 65, 171.
dovoljenost revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - nediferencirana vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe
Izvršilni upniki na podlagi vseh sklepov o izvršbi niso v taki materialnopravni skupnosti, da je možna le enaka odločitev za vse. Ker so toženci navadni sosporniki v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, seštevanje vrednosti po prvem odstavku 41. člena in petem odstavku 367. člena ZPP pa za subjektivno kumulacijo zahtevkov v primeru navadnega sosporništva ne velja, se dovoljenost revizije presoja po drugem odstavku 41. člena ZPP, torej po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
ZIZ člen 35, 35/2, 35/3, 41, 41/2-6. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na denarna sredstva - kraj kjer leži nepremičnina - kumulacija izvršilnih sredstev
Predlog za izvršbo ne vsebuje zahteve, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški, kar je ena bistvenih sestavin predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Zato za presojo pristojnosti za odločanje v tej izvršilni zadevi ne velja 40.c člen ZIZ, pač pa drugi odstavek 35. člena ZIZ, po katerem je v primeru, če upnik predlaga za izvršbo več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu.
ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VS0016635
URS člen 26.
pravica do povrnitve škode – odgovornost države za ravnanje sodnika – izvršilni postopek – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Pri razlagi pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja, ki je osrednja predpostavka odškodninske odgovornosti države na podlagi 26. člena Ustave, je treba izhajati iz narave sodnikovega dela, zaradi česar tega pojma ni mogoče enačiti z (vsemi) razlogi, zaradi katerih bi bila izpodbijana sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi.
ZPP člen 436, 436/3, 437, 437/1. ZIZ člen 62, 62/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine – terjatev iz menice - priloge – menica - predložitev originala menice - dodatna pravna podlaga za izdajo sklepa o izvršbi
Res je, da je eden od pogojev, da lahko sodišče v pravdi potrdi dajatveni del sklepa o izvršbi, tudi obstoj pravne podlage, na kateri je bil ta sklep izdan - v konkretnem primeru torej menice. Če se izkaže, da pravna podlaga, na kateri je bil sklep izdan, ne obstaja, obstaja pa druga pravna podlaga, bi sodišče moralo takšen sklep razveljaviti (tretji odstavek 436. člena ZPP) in nato toženca obsoditi na plačilo na tej drugi podlagi. Vendar, če sodišče ne ravna tako in vseeno potrdi sklep na drugi pravni podlagi, to ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje terjatve - predhodna odredba - domnevana nevarnost
Prehodna določba 9. člena ZIZ je jasna in ne pušča nobenega dvoma o tem, da se novelirana določba 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ uporabi tudi za postopke izvršbe in zavarovanja, ki so se začeli pred 16. 4. 2011, ko je stopila v veljavo novela ZIZ-I.
Kot pravilno opozarja zahteva za varstvo zakonitosti, ima dolžnik (ki je zanikal obligacijsko razmerje z upnico) še vedno pravico do obravnavanja svojega ugovora v pravdnem postopku (62. člen ZIZ). Novela ZIZ-1 mu namreč te (pridobljene) pravice ni odvzela, temveč je le omogočila upnici v učinkovitem izvršilnem postopku zavarovati svojo terjatev.
ODŠKODNINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS4002415
URS člen 26. ZZK-1 člen 5, 89, 89/4. ZIZ člen 64, 64/1, 65.
pravica do povrnitve škode - povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – izvršilni postopek – dopuščena revizija
Odškodninska odgovornost države za škodo, ki nastane zaradi protipravnega ravnanja sodišča, temelji na 26. členu Ustave. Ta določba se navezuje na splošna pravila odškodninskega prava, ki so urejena v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ). Pri presoji protipravnosti sodnikovega ravnanja je treba izhajati iz narave njegovega dela. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ravnanje sodnika ni protipravno vedno, kadar je sodna odločba napačna. Protipravnost je podana takrat, kadar sodnik ne uporabi povsem jasne določbe zakona, ali če predpis namerno razlaga v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
Izvršilno sodišče je ravnalo protipravno dvakrat: prvič, ker ni odločalo o ugovoru tretjega in tako ni uporabilo jasnih določb zakona, saj ni ravnalo po 65. členu ZIZ, in drugič, ker je zavzelo stališče, da plomba za vknjižbo lastninske pravice V. P. ne preprečuje kasneje zaznamovane izvršbe, to stališče pa je v direktnem nasprotju z ustaljeno sodno prakso in jasno določbo zakona (četrti odstavek 89. člena ZZK-1).
zahteva za varstvo zakonitosti - predhodne odredbe - domnevana nevarnost
Prehodna določba 9. člena ZIZ-1 je jasna in ne pušča nobenega dvoma o tem, da se novelirana določba 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ uporabi tudi za postopke izvršbe in zavarovanja, ki so se začeli pred 16. 4. 2011, ko je stopila v veljavo novela ZIZ-I.
nedopustnost izvršbe - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - pravica, ki preprečuje izvršbo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - derivativna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - domneva o enakih deležih - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - zemljiškoknjižno dovolilo - intabulacijska klavzula - vpis v zemljiško knjigo - sklepčnost tožbe - trditveno breme - preoblikovanje skupne lastnine v solastnino - zmotna uporaba materialnega prava - teorija realizacije - obličnost - izpolnitev pogodbe, ki ji manjka oblika - sporazum o zastavni pravici na nepremičnini - vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis - sosporništvo - nujno sosporništvo
SPZ jasno ločuje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom. Tudi če vpis v zemljiško knjigo ni bil mogoč, ker predmetna nepremičnina v njo še ni bila vpisana, to še ne pomeni, da je za prenos lastninske pravice dovolj zgolj zavezovalni pravni posel, ampak zgolj, da ni potreben vpis v zemljiško knjigo. V primeru, ko nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, nepremičnina v zemljiškoknjižnem dovolilu seveda ne more biti označena z zemljiškoknjižnimi podatki, kot to zahteva prvi odstavek 31. člena Zakona o zemljiški knjigi, in zadostuje, da je označena tako, da je določljiva.
Zahtevku prvega tožnika ne bi bilo mogoče ugoditi niti na originarni podlagi, tudi če bi bilo mogoče upoštevati ugotovitev, da je predmetno stanovanje skupno premoženje (kar pa ni mogoče, ker je tožba nesklepčna), in sicer zato, ker deleži na skupnem premoženju niso določeni; to pomeni, da prvi tožnik ne more zahtevati nedopustnosti izvršbe zgolj na solastniški delež. Prvi tožnik bi lahko zahteval, da se izvršba na celotno nepremičnino izreče za nedopustno, seveda ob predpostavki ustrezne trditvene podlage, pri čemer pa bi morala biti bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani (če ne bi želela nastopati kot tožnica) vključena tudi nekdanja žena prvega tožnika, ker gre za nujna sospornika.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - sporazum o pristojnosti - sklicevanje na sporazum o pristojnosti
Sodišče mora ob tem, ko odstopa zadevo pristojnemu sodišču, upoštevati sporazum o krajevni pristojnosti, če je slednjega upnik uveljavljal in ga priložil predlogu za izvršbo, pri čemer v postopku elektronske izvršbe skladno z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo zadošča, da je pri rubriki „oznaka listine“ naveden podatek o listini, ki vsebuje sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti sodišča, pri rubriki „sedež sodišča“ pa vpisan kraj, v katerem ima sodišče, čigar pristojnost je dogovorjena, sedež.
ZIZ člen 108, 197, 207, 207/3. SPZ člen 136, 147, 147/3, 147/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - vrstni red poplačila terjatev - zastavna pravica na nepremičnini dolžnika - trenutek pridobitve zastavne pravice - razdelitveni narok - posledice izostanka z razdelitvenega naroka - izpodbijanje vrstnega reda poplačila terjatev na razdelitvenem naroku
Sodišče prve stopnje mora pri razdelitvi kupnine upoštevati vrstni red terjatev, kot izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov (tretji odstavek 207. člena ZIZ). Na razdelitvenem naroku lahko upniki takemu vrstnemu redu terjatev ugovarjajo oziroma ga izpodbijajo (navajajo in dokazujejo lahko, da imajo sami prednost pri poplačilu, čeprav iz zemljiške knjige in iz spisov izhaja drugače). Sodišče prve stopnje ne sme samo določiti drugačnega vrstnega reda poplačila terjatev, kot izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov. Če sodišče prve stopnje ne spoštuje vrstnega reda, ki izhaja iz zemljiške knjige in iz spisov, lahko upnik, ki je zaradi tega v slabšem položaju, tak vrstni red izpodbija ne glede na to, ali se je razdelitvenega naroka udeležil ali ne.
Prednost pri poplačilu terjatve ima tisti zastavni upnik, katerega zastavna pravica je bila pridobljena prej (136. člen SPZ). Pri tem ni pomembno, ali je bila njegova zastavna pravica pridobljena s pogodbo ali pa gre za zastavno pravico, pridobljeno v izvršilnem postopku. Relevanten je le trenutek (in ne način) pridobitve.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS0016461
ZIZ člen 62. ZPP člen 184, 436, 436/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi – nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog - sprememba tožbe - menica - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Postopek po vložitvi ugovora izgubi lastnost posebnega postopka in zanj veljajo pravila za redni postopek in predmet razpravljanja po vloženem ugovoru ni nujno samo zahtevek, o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom.
ZIZ člen 40c, 40c/1, 40c/4, 41a. ZPP člen 481, 484.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - menica
Izjema od pravila iz prvega odstavka 40.c člena ZIZ, po katerem je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, pride v poštev le, kadar bi v primeru ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi priložene menice veljala pravila postopka v gospodarskih sporih.