spor o pristojnosti - izvršilni postopek – bivališče dolžnika
Ker je upnik navedel, da ima eden od dolžnikov (A. A.) prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Črnomlju, je Okrajno sodišče v Črnomlju pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo in za vsa druga vprašanja v izvršbi.
izvršilni postopek - krajevna pristojnost - ustalitev krajevne pristojnosti - sprememba naslova po vložitvi predloga za izvršbo
Okoliščina, da je po vložitvi predloga za izvršbo dolžnik spremenil stalno prebivališče (11. 7. 2001 se je prijavil na sedanji naslov v Zidanem mostu ..., ki leži na območju Okrajnega sodišča v Celju) povsem enotni in obsežni praksi Vrhovnega sodišča ne vpliva na določitev krajevne pristojnosti izvršilnega sodišča.
POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VS4002373
ZIP člen 19, 251c.
sporazum o zavarovanju terjatve - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - sodna poravnava - zapadlost terjatve iz sodne poravnave – zamudne obresti – banka – izračun zamudnih obresti
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno pojasnili, da bi tožnika prekoračitev dovoljene obrestne mere pri njenem izračunu, napačen izračun revalorizacije in nespoštovanje omejitve teka obresti lahko kot dolžnika uveljavljala v izvršbi, ne pa v pravdi za ugotovitev ničnosti sporazuma. Sporazum namreč ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in posledično ničen, če banka kot upnica napačno obračuna obrestno mero, revalorizacijo ali višino obresti. Takšno ravnanje banke predstavlja kvečjemu kršitev pogodbe, določila pogodbe (oziroma sporazuma) pa so še vedno v skladu z zakonom.
19. člen ZIP je v drugem odstavku določal, da se zapadlost terjatve iz sodne poravnave dokazuje z zapisnikom o poravnavi, z javno listino ali po zakonu overjeno listino. Stališče tožnikov, da bi moral zapisnik sporazuma določati točen datum zapadlosti terjatve, ni pravilno. Zadošča namreč, da je mogoče ta datum na podlagi sodne poravnave določiti.
ZPPSL člen 6, 10, 111, 111/4, 158. ZIZ člen 15, 55, 55/1-7, 136, 137. ZPP člen 339, 339/2-14.
izvršilni postopek – ugovor zoper sklep o izvršbi - stvari, izvzete iz izvršbe – stečajna masa - omejitev izvršbe – ločitvena pravica – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti odločbe
Upnik je v predlogu za izvršbo kot sredstvo izvršbe navedel izvršbo na dolžnikovih sredstvih pri organizaciji za plačilni promet, ne pa na posebno ločitveno maso v višini 19.300,00 EUR. To pomeni, da v skladu z določbami ZIZ o omejitvi izvršbe sicer ni mogoče seči na denarna sredstva, pridobljena z unovčenjem premoženja, na katerem je obstajala ločitvena pravica, nikakor pa nima za posledico, da se upnik ne bi mogel poplačati iz drugih sredstev na dolžnikovem transakcijskem računu.
spor o pristojnosti – nedopustnost izvršbe – izključna krajevna pristojnost
Za pravdni postopek zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, ki je eden izmed sporov, ki nastajajo med izvršilnim postopkom, je po 63. členu ZPP izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni postopek.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – IZVRŠILNO PRAVO – UPRAVNI SPOR
VS1014405
ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 30, 30/1, 30/3, 36, 36/1-4. ZUP člen 290, 297.
sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – odločanje po 4. členu ZUS-1 – sodno varstvo v upravnem sporu - napačen pravni pouk
Sodno varstvo zoper sklepe o dovolitvi izvršbe je v upravnem sporu zagotovljeno v obsegu ugovorov, ki se nanašajo na sam sklep o dovolitvi izvršbe. Če s sklepom o dovolitvi izvršbe ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnika, tak sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. To pa ne pomeni, da je zoper tak sklep dovoljeno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0016565
ZIZ člen 64, 65. SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZZK-1 člen 8, 41, 243.
izvršilni postopek - tožba za nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - prisilna hipoteka - dobra vera - pomen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo
Ker je tožnica izkazala, da je že pred toženčevo pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi razpolagala z veljavnimi zavezovalnimi in razpolagalnimi pravnimi posli za predmetne nepremičnine, bi nižji sodišči, kot pravilno poudarja revidentka, morali upoštevati, da so nanjo, kljub odsotnosti zemljiškoknjižnih vpisov, že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da ji zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi.
Tožnica v tej pravdi tako ne varuje svoje originarno pridobljene (pa ne vpisane) izključne lastninske pravice. V takšni situaciji pa je upnik, ki je svojo pravico do poplačila pridobil pred spremembo lastninskega stanja v zemljiški knjigi (njegova dobrovernost pa ni izpodbijana), varovan oziroma razmerje med tožnico in toženčevim dolžnikom na dopustnost izvršbe ne vpliva.
izvršilni postopek - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Upnica je kot sodnica delno razporejena na pristojno sodišče, zato bi odločanje tega sodišča utegnilo vzbuditi vtis pristranskosti tega sodišča.
spor o pristojnosti – izvršba – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – izvršba na delež družbenika – krajevna pristojnost
Za primer izvršbe na delež družbenika z določbo četrtega odstavka 165. člena ZIZ predvidena smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnine se nanaša le na prodajo deleža (način izvršbe), ne posega pa v pravila o pristojnosti. Pristojnost Okrajnega sodišča v Kopru je tako podana zaradi splošnega pravila iz prvega odstavka 35. člena ZIZ.
izvršba – izvršilni naslov – dopolnilni izvršilni naslov – kvalificirane listine – načelo formalne legalitete – domneva o legitimaciji strank v postopku izvršbe – dokazovanje legitimacije strank v izvršbi – prehod terjatve ali obveznosti – javna listina – overjena listina – pravnomočna odločba, izdana v pravdnem postopku – izvršba proti družbeniku – bivši družbenik izbrisane družbe – ugovor dolžnika – družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) – prenehanje družbe – redno prenehanje družbe – prenehanje družbe po skrajšanem postopku – izbris družbe iz sodnega registra – zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti – pravni interes – razveljavitev sklepa o izvršbi – obseg preizkusa revizijskega sodišča – izvršilni stroški – stroški odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti
Izvršilno sodišče je zaradi načela stroge formalne legalitete vezano (poleg obstoja terjatve) tudi na domnevo o legitimaciji strank, ki so označene v izvršilnem naslovu. Izvršba se zato lahko opravi le proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena kot dolžnica, razen v izjemnih primerih iz 24. in 25. člena ZIZ, ko je pravno nasledstvo izkazano z „dopolnilnim izvršilnim naslovom“ oziroma listino, ki ima enako dokazno moč kot izvršilni naslov – z javno ali s po zakonu overjeno listino, če to ni mogoče, pa s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku. Ugotavljanje prehoda terjatve ali obveznosti, ki ga s kvalificiranimi listinami ni mogoče dokazati, v izvršilnem postopku ni dopustno.
Izvršilno sodišče mora biti v fazi odločanja o ugovoru proti sklepu o izvršbi, seznanjeno z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča v nadaljnjem sodnem postopku, saj sicer ne bi imelo podlage za racionalno odločanje.
ZIZ člen 35, 35/1, 40c, 40c/3. ZPP člen 17, 17/3, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba – nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom še naprej pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem, ki vodi izvršilno zadevo VL 56182/2012.
kaduciteta - odgovornost države za zapustnikove dolgove - odgovornost pro viribus hereditatis - zapuščina brez dedičev - stečaj zapuščine odgovornost cum viribus hereditatis - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker je položaj države ob prehodu zapuščine nanjo bistveno podoben položaju dediča, je tudi odgovornost države za dolgove zapustnika enaka, kot je odgovornost dediča – država odgovarja pro viribus hereditatis; torej omejeno do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar ne samo s podedovanim, ampak tudi z lastnim premoženjem.
originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s prodajo v izvršilnem postopku
Tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe zaradi pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni primerno sredstvo za odpravo morebitnih kršitev (procesnega in materialnega prava), ki jih je zagrešilo izvršilno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so bili dolgoletni sodelavci prve tožnice, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 481, 481/1-1, 481/1-2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/1, 40c/4, 41a, 41a/1, 166, 166/1.
spor o pristojnosti – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – menica – izključna pristojnost – postopek v gospodarskih sporih
Izjema od pravila iz prvega odstavka 40. c člena ZIZ, po katerem je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, prihaja v primeru izvršbe na podlagi priložene menice kot verodostojne listine v poštev le, če bi v primeru ugovora veljala pravila postopka v gospodarskih sporih po 481. členu ZPP (prvi odstavek 41. a člena ZIZ).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – izvršilni postopek – nedopustnost izvršbe – sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
V obravnavani zadevi kot udeleženci izvršilnega postopka nastopa več oseb, ki so vložili ugovor tretjega in tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe na določene predmete izvršbe. Glede na to, da je ena od teh udeleženk postopka sodnica na izvršilnem oddelku pristojnega sodišča, ki vodi izvršilni postopek, bi utegnila biti prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.