kaduciteta - odgovornost države za zapustnikove dolgove - odgovornost pro viribus hereditatis - zapuščina brez dedičev - stečaj zapuščine odgovornost cum viribus hereditatis - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker je položaj države ob prehodu zapuščine nanjo bistveno podoben položaju dediča, je tudi odgovornost države za dolgove zapustnika enaka, kot je odgovornost dediča – država odgovarja pro viribus hereditatis; torej omejeno do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar ne samo s podedovanim, ampak tudi z lastnim premoženjem.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 481, 481/1-1, 481/1-2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/1, 40c/4, 41a, 41a/1, 166, 166/1.
spor o pristojnosti – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – menica – izključna pristojnost – postopek v gospodarskih sporih
Izjema od pravila iz prvega odstavka 40. c člena ZIZ, po katerem je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, prihaja v primeru izvršbe na podlagi priložene menice kot verodostojne listine v poštev le, če bi v primeru ugovora veljala pravila postopka v gospodarskih sporih po 481. členu ZPP (prvi odstavek 41. a člena ZIZ).
ZIZ člen 35, 35/1, 40c, 40c/3. ZPP člen 17, 17/3, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - izvršba – nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom še naprej pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem, ki vodi izvršilno zadevo VL 56182/2012.
spor o pristojnosti – izvršba – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – izvršba na delež družbenika – krajevna pristojnost
Za primer izvršbe na delež družbenika z določbo četrtega odstavka 165. člena ZIZ predvidena smiselna uporaba določb o izvršbi na nepremičnine se nanaša le na prodajo deleža (način izvršbe), ne posega pa v pravila o pristojnosti. Pristojnost Okrajnega sodišča v Kopru je tako podana zaradi splošnega pravila iz prvega odstavka 35. člena ZIZ.
Izvršilno sodišče mora biti v fazi odločanja o ugovoru proti sklepu o izvršbi, seznanjeno z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča v nadaljnjem sodnem postopku, saj sicer ne bi imelo podlage za racionalno odločanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodišča
Če bi v zadevi odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so bili dolgoletni sodelavci prve tožnice, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – izvršilni postopek – nedopustnost izvršbe – sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
V obravnavani zadevi kot udeleženci izvršilnega postopka nastopa več oseb, ki so vložili ugovor tretjega in tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe na določene predmete izvršbe. Glede na to, da je ena od teh udeleženk postopka sodnica na izvršilnem oddelku pristojnega sodišča, ki vodi izvršilni postopek, bi utegnila biti prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – izvršilni postopek – sodnica pristojnega sodišča kot zakonita zastopnica upnika – objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je zakonita zastopnica upnic delno razporejena na pristojno Okrajno sodišče v Litiji za obravnavanje izvršilnih zadev bi utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti tega sodišča.
Krajevna pristojnost sodišča za odločitev o predlogu za izvršbo je odvisna od sredstva oziroma predmeta izvršbe. V primeru, ko je med predlaganimi izvršilnimi sredstvi izvršba na nepremičnine, je po določbi tretjega odstavka 35. člena ZIZ izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. To je po določbi prvega odstavka 166. člena ZIZ sodišče, na območju katerega leži nepremičnina.
načelo vestnosti in poštenja - zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka - kaznovanje stranke v postopku - denarna kazen - vlaganje pravnih sredstev
Procesno zlorabo je mogoče opredeliti tudi kot razhajanje med objektivno funkcijo procesnega akta in učinkom, ki se v konkretnem primeru z njim dosega, ta pa drugi stranki škoduje ali je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. Drži ocena, da dolžničin način izvrševanja pravice do pravnega sredstva – njeno vlaganje (vsebinsko praznih) pravnih sredstev zoper skoraj vsak procesni sklep sodišča oziroma njihovo kopičenje, vodi (zgolj) k zavlačevanju postopka in obravnavanju ter pojasnjevanju enih in istih procesnih vprašanj. Slednje pa ni namen pravice do pravnega sredstva ter nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – kumulacija izvršilnih sredstev - predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – območje na katerem ležijo nepremičnine
Ker se v predlogu za nadaljevanje izvršbe z dne 6. 5. 2013 predlaga prodaja dolžnikovih nepremičnin v k.o. ..., ki ležijo na območju Okrajnega sodišča v Piranu, je za odločitev o tem predlogu upoštevaje določbo četrtega odstavka 35. člena ZIZ in prvega odstavka 166. člena ZIZ pristojno Okrajno sodišče v Piranu.
dopuščena revizija - izvršba na nepremičnine – tožba za vpis lastninske pravice na dolžnika
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali lahko upnik v okoliščinah konkretnega primera na podlagi petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) doseže izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine s strani zemljiškoknjižnega lastnika za prenos lastninske pravice na dolžnika oziroma ugotovitev lastninske pravice dolžnika?
- Ali sta v primeru tožbe po določbi petega odstavka 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v okoliščinah konkretnega primera zemljiškoknjižni lastnik in dolžnik nujna sospornika?
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - razdružitev izvršbe – izvršba na nepremičnine
Za razdružitev izvršbe tako kot za ločitev pravd velja, da iz prej enotnega postopka nastanejo ločeni postopki, ki tečejo neodvisno drug od drugega, kot da bi bile od vsega začetka vložene različne tožbe oziroma predlogi za izvršbo. Nepravilno je zato stališče predložitvenega sodišča, da naj bi se pri vrstnem redu navedbe nepremičnin upošteval predlog za izvršbo kot celota, in ne le tisti njegov del, na katerega se nanaša (obravnavani) izvršilni postopek zaradi izterjave 292.069,54 EUR s pripadki.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – izvršba na nepremičnine
Če upnik med izvršilnim postopkom predlaga za izvršbo poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnine, postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Nepremičnine, na katere je predlagana izvršba ležijo v k.o. Veržej, ki spada v sodno območje Okrajnega sodišča v Ljutomeru. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da je za odločanje in o vseh drugih vprašanjih v izvršbi v zvezi s izvršilnim sredstvom s prodajo nepremičnin pristojno Okrajno sodišče v Ljutomeru.
zahteva za varstvo zakonitosti – izplačilo nadomestila plače pri nevrnitvi delavca na delo – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – pravnomočna sodba – predlog za izvršbo – vrnitev delavca na delo – poziv na delo – vzpostavitev delovnega razmerja – nadomestilo plače - izplačilo nadomestila plače pri nevrnitvi delavca na delo
Delovno razmerje je dvostransko razmerje med delavcem in delodajalcem. Zato po vročitvi pravnomočne sodbe (o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, priznanju neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in vrnitvi delavca na delo) oziroma njeni izvršljivosti do vzpostavitve delovnega razmerja za naprej ne pride (že) z delodajalčevim enostranskim pozivom delavca na delo, pač pa le z delavčevo dejansko vrnitvijo na delo in opravljanjem dela.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15.
spor o pristojnosti - postopke po ugovoru zoper skpe o izvšbi - bivališče dolžnika - Centralni register prebivalstva (CRP)
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva, ali podatek o naslovu, na katerem je bil sklep o izvršbi dolžniku dejansko vročen.
Vrhovno sodišče soglaša z revidentkinim stališčem, da vprašanje o (ne)dopustnosti izvršbe na določen predmet predstavlja vprašanje o obstoju pravice oziroma pravnega razmerja, ki je ob izpolnjevanju drugih zakonskih predpostavk lahko predmet zahtevka ugotovitvene tožbe. Slednje izhaja tudi iz sklicevanja na tretji odstavek 65. člena ZIZ, ki izrecno predvideva (dopušča) ugotovitveno tožbo s takšnim zahtevkom. Zato lahko tožeča stranka po tretjem odstavku 181. člena ZPP poleg dajatvenega ali oblikovalnega zahtevka (ZPP govori o „obstoječem zahtevku“) uveljavlja tudi zahtevek, naj se ugotovi, da takšno razmerje (ne) obstaja (vmesni ugotovitveni zahtevek). To pa le, če je vsebina ugotovitvenega zahtevka v razmerju prejudicialnosti do obstoječega zahtevka: če je odločitev o tem odvisna od vprašanja, ali je bila izvršba na ta predmet nedopustna. Prejudicialnost opredeljuje meje pravne koristi za takšen ugotovitveni zahtevek. Možnosti, da se zahtevek, naj se ugotovi, da je bila izvršba na določen predmet nedopustna, še tudi potem, ko je bila izvršba že opravljena, ob hkratnem uveljavljanju dajatvenega zahtevka, obravnava kot dopusten vmesni ugotovitveni zahtevek, torej načelno ni mogoče izključiti.
ZFPPIPP člen 34, 34/2-4, 131, 131/1, 121/2-3, 268, 268/4, 289, 289/2, 355, 355/3-7. ZDDV-1 člen 88, 88/7.
zavarovanje terjatev – zastavna pravica na nepremičnini - stečajni postopek – občasni stroški stečajnega postopka – prodaja premoženja stečajnega dolžnika – davek na dodano vrednost – zahteva za varstvo zakonitosti
Določba 7. točke tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP je pravna podlaga za plačilo davka na dodano vrednost kot občasnega stroška stečajnega postopka v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ne pa tudi za plačilo davka na dodano vrednost v zvezi s pravnimi posli, ki jih je stečajni dolžnik opravil med postopkom prisilne poravnave in pred začetkom stečajnega postopka.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - nasprotna izvršba
Vrhovno sodišče je že v sklepih III R 17/1996 z dne 13. 9. 1996, I R 85/2008 z dne 10. 9. 2008 in I R 71/2011 z dne 23. 6. 2011 zavzelo stališče, da je postopek nasprotne izvršbe funkcionalno neposredno vezan na izvršilni postopek, pričet s predlogom za izvršbo, oziroma predvsem na tisto njegovo fazo, ki sledi dovolitvi izvršbe – opravo izvršbe. Zato je lahko krajevno pristojno za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo le sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo. Sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za (nasprotno) izvršbo, pa je po 35. členu ZIZ pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v (nasprotni) izvršbi, torej tudi o vprašanju njene dovolitve po prvem odstavku 69. člena ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4002294
ZIZ člen 15, 77, 256, 256/1. ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - zavarovanje terjatve - predhodna odredba – premičnine
Za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje je krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje (prvi odstavek 256. člena ZIZ). Za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine, v katerem je navedeno, kje so stvari, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari (77. člen ZIZ).