ZPP člen 108, 184, 436, 436/3. ZIZ člen 23, 62, 62/2.
razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu – postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku – sprememba tožbe v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu
Po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, se v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. To pomeni, da se postopek nadaljuje kot pri tožbi, kar je tudi v skladu z zadnjo povedjo drugega odstavka 62. člena ZIZ, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Posebnost postopka po ugovoru zoper plačilni nalog je v izreku odločbe o glavni stvari. V tem namreč sodišče odloči, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali se razveljavi (tretji odstavek 436. člena ZPP). Sicer pa veljajo v postopku po ugovoru zoper plačilni nalog in s tem v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravila pravdnega postopka oziroma pravila v gospodarskih sporih, vključno s pravili o spremembi tožbe iz 184. člena ZPP.
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik, sedaj tožnik, navede dejansko podlago dolžnikove, sedaj toženčeve, obveznosti, tvori tožbo.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - sporazum o krajevni pristojnosti – določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – združitev pravd
Ker sta stranki izkoristili upravičenje iz sedmega odstavka 41. člena ZIZ in ker ustvaritev možnosti za (samo) morebitno združitev pravd, ki jih vodita dve različni sodišči, ni razlog za delegacijo krajevne pristojnosti iz razloga smotrnosti (67. člena ZPP), je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
izvršba - začetna kumulacija izvršilnih sredstev – naknadna kumulacija izvršilnih sredstev – spor o pristojnosti – dopolnitev predloga za izvršbo
Iz tretjega odstavka 34. člena ZIZ izhaja, da je o naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev mogoče govoriti v primerih, ko upnik po izdaji sklepa o izvršbi poleg izvršbe z že dovoljenimi sredstvi predlaga izvršbo še z drugimi izvršilnimi sredstvi. A contario to pomeni, da gre v primerih, ko upnik že pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe v morebitnih dopolnitvah predloga za izvršbo predlaga še druga izvršilna sredstva, za začetno kumulacijo sredstev izvršbe. Zato je vse do dovolitve izvršbe vložene upnikove vloge treba obravnavati kot enotni predlog za izvršbo.
povrnitev prmoženjske škode – odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – prodaja tuje nepremičnine – nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - izvršilni postopek - prodaja nepremičnine v izvršbi - objava zapisnika o rubežu na oglasni deski sodišča – zaznamba izvršbe
Objava zapisnika rubeža na oglasni deski ima pomen zaznambe izvršbe (tretji odstavek 211. člen ZIZ), publicitetni učinek tega dejstva pa je pravno relevanten le do zaključka izvršilnega postopka (domika in izročitve nepremičnine kupcu).
zahteva za varstvo zakonitosti – sodna poravnava – izvršljivost sodne poravnave – zapadlost terjatve – razlaga vsebine sodne poravnave – razlaga pogodbe – uporaba razlagalnih pravil – jasnost pogodbenih določil – sporna pogodbena določila – skupni namen pogodbenikov – pravilo sočasnosti izpolnitve – ugovor neizpolnjene pogodbe
Po določbi prvega odstavka 82. člena OZ se določila pogodbe oziroma poravnave uporabljajo predvsem tako, kot se glasijo. Uporaba te določbe ne terja ugotavljanja dejanskega stanja in je zato odločitev sodišča, ali bo sploh ugotavljalo skupen namen pogodbenikov, odvisna od izbrane metode razlage pogodb. Iskanje skupnega namena pogodbenikov prihaja v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil (drugi odstavek 82. člena OZ). Da bi stranka dosegla ugotavljanje dejanskega stanja v tej smeri, mora zato najprej ustrezno izkazati "spornost" pogodbenega določila: le golo sklicevanje nanjo, ki ni hkrati podprto z ustrezno kvalitetnim trditvenim gradivom, ne zadošča; pogodbeno določilo namreč lahko postane sporno, če stranka z ustreznimi navedbami zaseje dvom o jasnosti pogodbenih določil.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo z delom sodišča
Vsaka trditev o nezakonitem ali nepravilnem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča, vendar pa o takšnih ravnanjih na podlagi upnikovih trditev in podatkov v spisu ni mogoče sklepati.
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – ustalitev pristojnosti – prebivališče dolžnika
Spremembe, ki veljajo za odločanje o pristojnosti so sicer pomembne, vendar pa nastanejo po vložitvi predloga za izvršbo, se ne upoštevajo (tretji odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da je za odločanje v tej izvršilni zadevi pristojno Okrajno sodišče v Velenju, ker je v izvršilnem predlogu navedeno, da dolžnik prebiva na območju navedenega sodišča.
ZIZ člen 11, 15, 166, 166/2, 239, 256, 256/1. ZPP člen 22, 22/2.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - predhodna odredba – naknaden predlog za nepremičninsko zavarovanje s predhodno odredbo – ugotovitev sodišča o nepristojnosti po uradni dolžnosti ob predhodnem preizkusu
Ker ZIZ ne določa, do katerega trenutka se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno, je ob smiselni uporabi drugega odstavka 22. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ to dovoljeno storiti ob predhodnem preizkusu predloga za dodatno sredstvo zavarovanja, v katerem upnik poleg že dovoljenih sredstev zavarovanja s predhodno odredbo kot novo sredstvo predlaga zavarovanje s predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah.
V tej zadevi se sodišče ni izreklo za nepristojno v fazi predhodnega preizkusa predloga za dodatno sredstvo zavarovanja s predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah, temveč v fazi odločanja o takšnem predlogu oziroma njegovem delu, kar pa je prepozno.
Če bi Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu presodilo, da ni pristojno za odločanje o predlogu za dodatno sredstvo zavarovanja s predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah, bi se ob obstoju izključne krajevne pristojnosti drugega sodišča lahko izreklo za nepristojno za odločanje o celotnem takšnem predlogu za dodatno sredstvo zavarovanja v fazi predhodnega preizkusa. V nasprotnem primeru bi ob odsotnosti zakonske podlage za drobljenje odločanja o predlogu za dodatno sredstvo zavarovanja s predznambo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah moralo sodišče odločiti o predlogu meritorno v celoti. Takšno ravnanje bi bilo tudi v skladu z načelom hitrosti, ki sodišču izrecno nalaga, da v postopku izvršbe in zavarovanja postopa hitro (11. člen ZIZ).
spor o pristojnosti – izvršba na delež družbenika – pristop k izvršbi
Določbo četrtega odstavka 165. člena ZIZ je treba razumeti tako, kot se glasi, to je, da se sama prodaja poslovnega deleža opravi na smiselno enak način kot prodaja nepremičnine. Smiselna uporaba določb ZIZ o izvršbi na nepremičnine je torej določena samo glede načina oprave izvršilnega dejanja prodaje, ne pa tudi glede kateregakoli drugega vprašanja, povezanega s postopkom. To pomeni, da smiselna uporaba ostalih določb ZIZ, ki urejajo izvršbo na nepremičnine, vključno z določbo 171. člena ZIZ o pristopu k izvršbi, v postopku izvršbe na delež družbenika ne pride v poštev.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršba - dodatno sredstvo izvršbe – izvršba na nepremičnine – nepremičnine z območja različnih sodišč
Primeri, ko gre za nepremičnine z območja različnih sodišč, so urejeni v drugem odstavku 166. člena ZIZ, ki določa, da je v takem primeru krajevno pristojno za dovolitev izvršbe tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost – izvršilni postopek - novo sredstvo izvršbe, ki ni izvršba na nepremičnine – nadaljevanje postopka zoper družbenika izbrisane družbe – nadaljevanje postopka zoper pravnega naslednika dolžnika – ustalitev pristojnosti
Predlog upnika z dne 10. 8. 2012 ni predlog za izvršbo, ampak predlog, da se izvršba nadaljuje zoper družbenika izbrisane družbe in z novim sredstvom izvršbe, ki ni izvršba na nepremičnine. V takšnem primeru je upoštevaje določbo prvega odstavka 35. člena ZIZ in tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ za odločitev o predlogu za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika z novim izvršilnim sredstvom še naprej pristojno Okrajno sodišče v Mariboru, ki je zoper prvotnega dolžnika s sklepom o izvršbi z dne 15. 4. 2010 dovolilo izvršbo.
spor o pristojnosti – izvršba na podlagi verodostojne listine - ponovni ugovor zoper sklep o izvršbi – predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti – pristojnost sodišča glede na dovoljeno sredstvo izvršbe
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je za odločanje o dolžnikovi vlogi, ki se obravnava bodisi kot nov ugovor bodisi kot predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno glede na dovoljena sredstva izvršbe.
spor o pristojnosti – sporazum o pristojnosti – sklicevanje na sporazum o pristojnosti – pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku
V postopku, ki se začne z vložitvijo izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine, mora upnik, če želi v morebitnem pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu postopku, uveljavljati dogovor o krajevni pristojnosti, tega uveljavljati že v predlogu za izvršbo.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost – kumulacija sredstev izvršbe po pravnomočnosti sklepa o izvršbi – rubež poslovnega deleža dolžnika
Določba četrtega odstavka 165. člena ZIZ, po kateri se za primer izvršbe na delež družbenika smiselno uporabljajo določbe o izvršbi na nepremičnine, se nanaša le na način oprave izvršbe (na prodajo deleža družbenika) in, kot je pravilno menilo Okrajno sodišče v Murski Soboti, ne posega v pravila o krajevni pristojnosti.
ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2, 108. ZIZ člen 15, 100, 100/1, 136.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – izvršilni postopek – stalno prebivališče dolžnika – nerazumljiva vloga – nepopolna vloga
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi splošno znanih dejstev in na podlagi navedb v izvršilnem predlogu. Takšne so tudi navedbe upnika o dolžniku, ki jih na poziv sodišča navede v dopolnitvi predloga (108. člen ZPP).
spor o pristojnosti – izvršilni postopek – izvršba na podlagi verodostojne listine – krajevna pristojnost do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi – izključna krajevna pristojnost - krajevna pristojnost po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi
Določbo 40.c člena ZIZ je treba razlagati tako, da se nanaša zgolj na prvo ugotavljanje pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Sodišče potem, ko mu je bila zadeva po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi tretjega odstavka 40.c člena ZIZ posredovana v reševanje, celovito odloča o vseh nadaljnjih vprašanjih v izvršilnem postopku tudi v primeru razveljavitve potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi.
Sodišče izda zavrnilno oziroma t.i. nepravo zamudno sodbo, kadar iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. V skladu z ureditvijo po noveli ZPP-D lahko to stori brez vračanja tožbe tožniku v popravo le tedaj, ko je upoštevaje tožbeno naracijo očitno, da pravnega neskladja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbenim predlogom objektivno ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v istem tožbenem zahtevku. Prav tak (gre za t.i. neodpravljivo nesklepčnost) je tudi predmetni primer.
izvršilni postopek - seznam dolžnikovega premoženja - odredba za predložitev seznama premoženja dolžnika - predlog upnika za izdajo odredbe - pojem „med izvršilnim postopkom“ po členu 31 ZIZ - zahteva za varstvo zakonitosti
Predlog upnika, naj sodišče odredi, da dolžnik predloži seznam o stanju vsega svojega premoženja, je podan med izvršilnim postopkom (prvi odstavek 31. člena ZIZ), če je vložen pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na edino (zadnje) sredstvo izvršbe.
ZPP člen 185, 186, 254, 367a, 367c, 437, 437/1. ZIZ člen 23.
predlog za dopustitev revizije – izvršba – izpisek iz poslovnih knjig - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izvršba – prodaja nepremičnine – nezadovoljstvo z delom sodišča
Institut prenosa krajevne pristojnosti ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti ali sojenju brez nepotrebnega odlašanja. Vsaka trditev o nezakonitem ravnanju sodnih organov ne more imeti avtomatsko za posledico prenosa krajevne pristojnosti. Tehten razlog v pomenu 67. člena ZPP bi sicer lahko bile okoliščine, ki vzbujajo objektivno upravičen strah pred pristranskostjo sodišča.
Kolegialna povezanost, ki jo omenjata dolžnici, v konkretni zadevi ni takšne narave, da bi lahko povzročila delegacijo pristojnosti.