CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0014502
ZPP člen 311, 311/2, 311/3. ZIZ člen 21, 21/2, 26, 55, 55/1, 55/1-8, 231. OZ člen 269.
sodni penali – izvršilni naslov – prenehanje teka pravnomočno prisojenih sodnih penalov – zahteva za varstvo zakonitosti
Pri sklepu o določitvi sodnih penalov gre za posebej predvideno izjemo, ko se izvršilni naslov (lahko) nanaša (tudi) na še nezapadle terjatve. V postopku izvršbe za izterjavo sodnih penalov tako izvršilno sodišče ugotavlja (tudi) – ob ustrezni aktivnosti dolžnika –, ali je obveznost plačila sodnih penalov sploh nastopila oziroma trenutek prenehanja njihovega teka.
Posledica izteka roka iz 231. člena ZIZ ni prenehanje upnikove osnovne pravice – nedenarne terjatve – oziroma dolžnikove obveznosti, ampak le prenehanje upnikove možnosti, da zahteva njeno prisilno izvršitev.
zahteva za varstvo zakonitosti – ustavitev izvršbe - sklep o izvršbi za izterjavo sodnih penalov – nedovoljena pritožba zoper sklep o sodnih penalih – izostanek ugovora zoper sklep o izvršbi – razlogi za ustavitev izvršbe
Dolžnik s pritožbo zoper sklep o dovolitvi sodnih penalov ni utrpel iz procesnih razlogov, ugovora zoper sklep o izvršbi za izterjavo teh penalov pa sploh ni vložil. S predlogom za razveljavitev potrdila o izvršljivosti dolžnik ni uspel. Zato zatrjevanih nepravilnosti prvega in tudi drugega sklepa ne more uveljaviti s predlogom za ustavitev izvršbe. Med zatrjevanimi nepravilnostmi ni take, na katero bi moralo izvršilno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
Upnik v predlogu za izvršbo ni navedel, kje so stvari, zato je za odločitev o predlogu krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnica stalno oziroma začasno prebivališče.
nedopustnost izvršbe – dovoljenost tožbe – ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovor
Pogoj za dovoljenost tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je predhodni ugovor zoper sklep o izvršbi. Ker je dovoljena samo takrat, ko je izvršilno sodišče o ugovoru odločilo na podlagi dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev (ne pa tudi na izvršilni naslov), ta dejstva pa so bila med strankami sporna, je mogoče z uveljavljati le t.i. opozicijske ugovore.
ZPP člen 17, 17/2, 17/3, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/2, 100, 100/1, 136.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek izvršba na denarno terjatev - prebivališče dolžnika - perpetuacija pristojnosti
Tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Če med postopkom pride do spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, se po določbi tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ take spremembe (praviloma) ne upoštevajo, zaradi česar ostane isto sodišče še naprej pristojno.
ZPP člen 24, 25/2, 69, 106, 106-5. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti
V obravnavanem primeru se je dolžnik v ugovoru skliceval na dogovor o krajevni pristojnosti in pogodbo z omenjenim dogovorom tudi priložil ugovoru. Zato je treba določiti krajevno pristojnost sodišča po 69. členu ZPP.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 65/5, 171. ZPP člen 191, 191/1, 196.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - ugovor tretjega - nujno sosporništvo - materialno sosporništvo
Ker je materialnopravni položaj upnika in tretjega v razmerju do predmeta izvršbe lahko v posameznih zadevah različen in je posledično tudi odločitev o dopustnosti izvršbe v razmerju do posameznih upnikov lahko različna, upniki nepremičninske izvršbe niso enotni – in še manj nujni – sosporniki v postopku, ki teče na podlagi tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
ugovor tretjega – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – lastninska pravica v pričakovanju -
Tožnik je sicer res sklenil zavezovalni pravni posel pred izvršbami in zavarovanji in so lastninska upravičenja na stanovanju nanj prešla po sklenitvi in overovitvi menjalne kupoprodajne pogodbe, vendar bi svojo „lastninsko pravico v pričakovanju“ (do etažne razdelitve stavbe, v kateri je stanovanje, je res prišlo šele po sklenitvi pogodbe) lahko realiziral z vpisom v zemljiško knjigo najmanj takrat, ko je do etažne razdelitve stavbe prišlo.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo pomeni, da tisti, ki v pravnem prometu ravna pošteno in se na zemljiškoknjižne podatke zanese, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost – izvršilni postopek – nadomestno dejanje po izvršilnem naslovu
Upnica je predlagala izvršbo na podlagi izvršilnega naslova za nadomestno dejanje, ki ga mora storiti dolžnik. Za odločanje o takem predlogu za izvršbo (in za samo izvršbo) pa je po določbi 224. člena ZIZ krajevno pristojno sodišče, na območju katerega mora dolžnik izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova, vključno z odločanjem o stroških, ki bodo nastali s tem, da bo nekdo drug ali sam upnik opravil dolžniku v izvršilnem naslovu naloženo dejanje.
ZIZ člen 15, 43, 43/1, 43/2. ZPP člen 441, 441/1, 339, 339/1.
ustavitev izvršilnega postopka - umik predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pravnomočnost kondemnatornega dela sklepa o izvršbi - obravnavanje dolžnikovega ugovora - smiselna uporaba ZPP - zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zmotni sta stališči, (i) da 43. člen ZIZ v celoti rešuje vse situacije, v katerih upnik umakne predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, (ii) in da je zato izključena smiselna uporaba določb ZPP o plačilnem nalogu.
spor o pristojnosti - izvršba na premičnine - neznano nahajališče premičnin - sedež dolžnika
V sklepu o izvršbi je bila dovoljena izvršba z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnih stvari, za katere pa ni navedeno, kje se nahajajo. V takem primeru je za vodenje postopka po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik svoj sedež.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS0012066
ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 81/5, 339, 339/2-11. ZIP člen 15, 56. ZMZPP člen 17, 87, 87/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - avstrijsko pravo - spor z mednarodnim elementom - pripojitev - pravna sposobnost - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka tuje osebe - združitev zadrug
Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete stranke v času vložitve zahteve za pravno varstvo. S stališča pravne identitete gre v takem primeru za drugo (pravno) osebo in ne zgolj za drugačno (napačno ali pomanjkljivo) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.
ZIZ člen 272/2, 273. SPZ člen 18, 18/1. ZZK-1 člen 98, 98/1, 122, 122/1, 124. ZPP člen 380, 380/2, 391/2.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi - opredelitev nepremičnine v predlogu za izdajo začasne odredbe in stanje v zemljiški knjigi
Neskladje med podatki o nepremičninah, navedenih v predlogu za izdajo začasne odredbe in zemljiškoknjižnimi podatki ter o nepremičninah po stanju ob izdaji sklepa o predlogu za izdajo začasne odredbe samo po sebi ni ovira za izdajo začasne odredbe o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – višja sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da ena od strank izvršilnega postopka opravlja sodniško funkcijo na sodišču, ki je pristojno za odločitev o pritožbi druge stranke predstavlja utemeljen razlog za delegacijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - prenos pristojnosti v izvršilnem postopku - zavrnitev dokaznega predloga
Z določitvijo vrednosti nepremičnine nezadovoljna stranka ima na razpolago procesnopravno izrecno predvidene druge možnosti za varstvo svojih interesov, ki se jih je dolžnica v tem postopku tudi sicer že (uspešno) poslužila in ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena izraža princip, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje in ne oni, ki zanika. Pravna usodnost (ne)dokazanosti lastništva na zarubljenem predmetu je enako pravno usodna za obe stranki, zato je zahtevati gotovost v takšnem primeru prestrogo (glej Zobec, Komentar ZPP, str. 334 in 335). Vrhovno sodišče zato zaključuje, da je spoznavna kriza (215. člen ZPP) posledica neupoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
V primeru nedenarne terjatve se v tožbi navedena vrednost spornega predmeta šteje za nedeljivo celoto in je zato tudi za del pravnomočne odločbe, ki se z revizijo izpodbija, merodajna v tožbi navedena vrednost spornega predmeta.