ZIZ člen 272/2, 273. SPZ člen 18, 18/1. ZZK-1 člen 98, 98/1, 122, 122/1, 124. ZPP člen 380, 380/2, 391/2.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi - opredelitev nepremičnine v predlogu za izdajo začasne odredbe in stanje v zemljiški knjigi
Neskladje med podatki o nepremičninah, navedenih v predlogu za izdajo začasne odredbe in zemljiškoknjižnimi podatki ter o nepremičninah po stanju ob izdaji sklepa o predlogu za izdajo začasne odredbe samo po sebi ni ovira za izdajo začasne odredbe o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – višja sodnica pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da ena od strank izvršilnega postopka opravlja sodniško funkcijo na sodišču, ki je pristojno za odločitev o pritožbi druge stranke predstavlja utemeljen razlog za delegacijo.
Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena izraža princip, da dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje in ne oni, ki zanika. Pravna usodnost (ne)dokazanosti lastništva na zarubljenem predmetu je enako pravno usodna za obe stranki, zato je zahtevati gotovost v takšnem primeru prestrogo (glej Zobec, Komentar ZPP, str. 334 in 335). Vrhovno sodišče zato zaključuje, da je spoznavna kriza (215. člen ZPP) posledica neupoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.
V primeru nedenarne terjatve se v tožbi navedena vrednost spornega predmeta šteje za nedeljivo celoto in je zato tudi za del pravnomočne odločbe, ki se z revizijo izpodbija, merodajna v tožbi navedena vrednost spornega predmeta.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0012029
ZPP člen 339, 339/2-14. ZIZ člen 64, 64/1.
predlog za zavarovanje terjatve - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – posebno premoženje zakonca upnika - tožba na nedopustnost zavarovanja terjatve – izločitvena tožba
Temelj za uveljavljanje izločitvenega ugovora oziroma tožbe je običajno lastninska oziroma solastninska pravica tretje osebe. Izhajajoč iz namena in predmeta izločitvene tožbe je pravilna presoja nižjih sodišč, da tožnica s takšno tožbo ne more izpodbijati obstoja in same višine toženkine terjatve do dolžnika B. P., ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - prenos pristojnosti v izvršilnem postopku - zavrnitev dokaznega predloga
Z določitvijo vrednosti nepremičnine nezadovoljna stranka ima na razpolago procesnopravno izrecno predvidene druge možnosti za varstvo svojih interesov, ki se jih je dolžnica v tem postopku tudi sicer že (uspešno) poslužila in ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
ZPP člen 374, 374/2, 377, 385, 391, 391/2. ZIZ člen 189.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravni interes za zahtevo za varstvo zakonitosti - varstvo javnega interesa - poenotenje sodne prakse
Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti je pravni interes podan le v tistih zadevah, v katerih more poseg Vrhovnega sodišča privesti do drugačne odločitve v zadevi.
krajevna pristojnost - stvarna pristojnost - funkcionalna pristojnost - vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za opravo dejanja - predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine - spor o pristojnosti
O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vselej odloča dovolitveno sodišče.
nedopustnost izvršbe - poplačilo iz pogodbeno dogovorjene zastavne pravice na nepremičnini
Ker tožnik ob vknjižbi hipoteke ni bil v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik in ker ni zatrjeval niti dokazal, da se toženka ob potrebni skrbnosti na tako zemljiškoknjižno stanje ne bi mogla oziroma smela zanesti, je pravilno stališče sodišča, da tožnikova lastninska pravica ni ovira za poplačilo hipotekarnega upnika, ki je hipoteko pridobil na podlagi pogodbe in jo vknjižil v zemljiško knjigo.
izvršilni postopek - krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - bivališče dolžnika
Pri odločanju o predlogu za izvršbo se sodišče zanese na podatke o dolžnikovem naslovu, kot so navedeni v predlogu za izvršbo (drugi odstavek 17. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).
spor o pristojnosti - izvršba - izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet
Ker ima dolžnik, zoper katerega je predlagana izvršba z rubežem na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, po navedbi v predlogu o izvršbi stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Šentjurju, je za izvršbo pristojno to sodišče.
spor o pristojnosti - ustalitev pristojnosti - sprememba prebivališča dolžnika - izvršilni postopek
Sprememba prebivališča med postopkom ne more vplivati na odločitev, katero sodišče je pristojno za odločanje v tej izvršilni zadevi. Po izrecni določbi tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.
ZIP člen 251c, 251d.ZIZ člen 59, 66.URS člen 15, 15/3, 33.ZZZDR člen 51, 51/2.
nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - pogodbeno pridobljena zastavna pravica na nepremičnini - dobra vera upnika - zemljiška knjiga - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Na zemljiškoknjižno stanje in dobro vero se lahko sklicuje tisti, ki je pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, ne pa tisti, ki je pridobil zastavno pravico šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Ta zaznamba je namreč prvo izvršilno dejanje v postopku oprave izvršbe na nepremičnino, predmet spora v pravdi na podlagi izločitvene tožbe pa je prav nedopustnost izvršbe na določen predmet.
spor o pristojnosti - izvršba na denarna sredstva na računu - stalno bivališče dolžnika
Upnik namreč predlaga izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, za predlagano sredstvo izvršbe pa je po 100. in 136. členu ZIZ, upoštevaje drugi odstavek 40.c člena ZIZ, krajevno pristojno sodišče dolžnikovega stalnega prebivališča.
sklep o poplačilu - prodaja nepremičnine na dražbi - obračun terjatev - edini upnik kot kupec nepremičnine
V situaciji, ko je treba poplačati le edinega upnika, ki je tudi kupec nepremičnine, in je hkrati očitno, da dosežena kupnina ne dosega višine izterjevane terjatve, bi zahteva, da se v sklepu o poplačilu navede tudi natančen obračun, predstavljala goli formalizem, ki bi bil namenjen le sam sebi, saj zanj ni nobene vsebinske potrebe.
zahteva za varstvo zakonitosti - ničnost pogodbe - neobstoj pogodbe - prenos poslovnega deleža - falsus procurator - dovoljene pritožbene novote - predhodno vprašanje v postopku izvršbe
Ali je bila dolžnica ob izbrisu družbe še njena družbenica, je odvisno od vprašanja neobstoja ali ničnosti pogodbe o brezplačnem prenosu njenega poslovnega deleža, ki naj bi jo za novega pridobitelja sklenil falsus procurator. To vprašanje je mogoče reševati tudi v izvršilnem postopku kot predhodno vprašanje.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/2. ZPP člen 343, 343/3, 352. ZIZ člen 281, 281/1, 281/3, 287, 287/4.
nedovoljena pritožba – ni pravnega interesa za pritožbo – revizija – dovoljenost – trditveno in dokazno breme
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.
Ker tožnik v reviziji ni niti neposredno niti opisno navedel, kateri pogoj za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v tem primeru izpolnjen, revizije v tem primeru ni mogoče dovoliti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0011812
ZPP člen 436, 436/3. ZIZ člen 44, 56.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi - višina glavnice - zakonske zamudne obresti - pravilo ne ultra alterum tantum - kapitalizirane obresti - zmotna uporaba materialnega prava
Glavnica je osnovni del dolga oziroma terjatve, katere(ga) predmet je vsota denarja; gre za tisto številno denarnih enot (numerični znesek), na katero se glasi takšna obveznost. Kapitalizirane zapadle obresti, pripisane h glavnici, niso nova glavnica, od katere bi lahko tekle procesne obresti vse do višine nove glavnice.