določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnega razloga - sorodstveno razmerje med stranko v postopku in uslužbenko pristojnega sodišča - izvršilni postopek
Okoliščina, da je dolžnikova hčerka zaposlena kot strojepiska pri sodišču, ki izvršilno zadevo obravnava od leta 1999 dalje, ne utemeljuje dolžnikovega razumnega dvoma v nepristranskost sojenja pri tem sodišču. Zato ni podan tehten razlog za določitev drugega sodišča.
načelo formalnosti postopka - vpis dolžnikove lastninske pravice
Vpis dolžnikove lastninske pravice po četrtem odstavku 168. člena ZIZ opravi zemljiškoknjižno sodišče.
Zgolj obstoj izvirnika listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, in sklicevanje na zbirko listin ne zadostuje za vknjižbo po četrtem odstavku 168. člena ZIZ. V položaju, ko takšna listina sicer obstaja, je pa upnik nima, je 168. člen ZIZ pravna podlaga za tožbo, s katero upnik zahteva vpis lastninske pravice na dolžnika (peti odstavek navedenega člena).
ZPP člen 25, 25/2.ZIZ člen 15, 35, 35/3, 166, 166/1.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnine - začetna kumulacija izvršilnih sredstev - območje, kjer leži nepremičnina
Ker je upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine med več sredstvi izvršbe predlagal tudi izvršbo na nepremičnino, je za odločitev o predlogu izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek zoper več dolžnikov - materialni sosporniki - atrakcija pristojnosti
Pri izvršbi zoper več dolžnikov, ki so materialni sosporniki, velja krajevna pristojnost sodišča, ki je pristojno za enega od njih, tudi za ostale dolžnike.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3.ZIZ člen 24, 24/4, 24/5.
zahteva za varstvo zakonitosti - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - prekinitev postopka - nadaljevanje izvršilnega postopka zoper družbenike izbrisane družbe
Dolžnica je bila izbrisana iz sodnega registra (in je torej prenehala obstajati) šele po vložitvi predloga za izvršbo, zaradi česar je bil izvršilni postopek ipso facto prekinjen. Sodišče prve stopnje bi bilo zato moralo sprejeti ustrezen sklep o prekinitvi izvršilnega postopka, saj zaradi součinkovanja četrtega in petega odstavka 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99-93/02) ter drugega odstavka 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 15/05 - uradni prečiščeno besedilo) ni šlo za neodpravljivo pomanjkljivost v zvezi z dolžničino sposobnostjo biti stranka.
spor o pristojnosti - izvršba zaradi vrnitve delavca na delo - sprememba sedeža dolžnika - ustalitev pristojnosti
Za odločanje v izvršilni zadevi glede vrnitve delavca na delo je tudi po statusni spremembi dolžnice, povezani s spremembo sedeža, ostalo krajevno pristojno sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi predloga za izvršbo.
ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.ZIZ člen 15, 35, 35/2, 40c, 40c/1, 100, 100/1, 136.
pristojnost – krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – pristojnost za izvršbo na denarna sredstva – prebivališče dolžnika
Za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet (v predlogu upnika prvo navedeno sredstvo izvršbe – glej drugi odstavek 35. člena ZIZ), se uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev, če zakon ne določa drugače (136. člen ZIZ), za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev pa je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče (prvi odstavek 100. člena ZIZ).
ZIZ člen 17, 17/1-3, 23, 23/2, 40c.ZJSRS člen 21, 21d/6.
spor o pristojnosti – izvršba - dovolitev izvršbe – pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljana, Centralni oddelek za verodostojno listino (COVL) – odločba Javnega jamstvenega in preživninskega sklada kot izvršilni naslov
Odločba Javnega jamstvenega in preživninskega sklada je izvršilni naslov in ne verodostojna listina. Za odločitev o predlogu za izvršbo zato COVL ni pristojen.
spor o pristojnosti – izvršba – izvršba na denarna sredstva – krajevna pristojnost
Za odločanje v tej izvršilni zadevi je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Sevnici, ker je predlagana izvršba na dolžnikova denarna sredstva na računih oziroma hranilnih knjižicah, dolžnik pa ima stalno prebivališče na območju tega sodišča.
izvršilni naslov - prisilna poravnava - začetek prisilne poravnave med pravdnim postopkom
V kolikor je bila terjatev tožeče stranke kasneje (po koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje) ugotovljena v sklepu o potrditvi prisilne poravnave, je izvršilni naslov izgubil pravno moč. Takšno dejstvo ni zajeto s časovnimi mejami pravnomočnosti in ga je mogoče uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0010975
ZIZ člen 59, 60, 64, 64/1, 65, 65/3, 239, 243, 244, 244/1. ZTLR člen 33.SPZ člen 49.OZ člen 5.
načelo zaupanja v zemljiško knjigo - izločitvena tožba - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zastavna pravica na nepremičnini - tožba na nedopustnost zavarovanja - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju - pridobitev zastavne pravice z vknjižbo v postopku zavarovanja - načelo vestnosti in poštenja
Tožnica je svojo „solastninsko pravico na nepremičnini“ (pravilneje pravico, ki preprečuje zavarovanje) dokazala s predložitvijo prodajnih pogodb, iz katerih izhaja, da se lahko vpiše v zemljiško knjigo, z nastopom posesti na nepremičnini ter dejstvom, da je solastninsko pravico poskušala vpisati v zemljiško knjigo, kar potrjuje, da so lastninska upravičenja zemljiškoknjižnega lastnika K. N. prešla na kupca M. in nato na tožnico M. Ma. Slednja sicer res ni vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica, vendar ima na podlagi pridobljenih upravičenj t.i. lastninsko pravico v pričakovanju.
Tožnici tudi ni očitati pasivnosti glede vpisa pravice v zemljiško knjigo, saj je toženko seznanila z izvenknjižnim stanjem pravic, s tem pa pokazala zadostno mero skrbnosti, da zemljiškoknjižno stanje uskladi z dejanskim.
Toženka je ravnala nepošteno, ko je kljub temu, da je bila seznanjena, da dejansko stanje lastništva nepremičnine ne ustreza zemljiškoknjižnemu stanju ter da se tožnica poskuša vknjižiti v zemljiško knjigo, ali povedano drugače, ko je kljub temu, da je vedela za obstoj izvenknjižnih pravic tretjih, zahtevala sodno pridobitev zastavne pravice.
izvršba na podlagi verodostojne listine - nasprotna izvršba – pogoji za nasprotno izvršbo – izvršba na plačo – dokončanje izvršbe – zahteva za varstvo zakonitosti
Nasprotna izvršba je mogoča, ko je izvršba že opravljena, to pa je, ko je opravljeno zadnje izvršilno dejanje, s katerim je terjatev v celoti poplačana, lahko pa tudi v primeru, kadar je poplačana le delno, če je glede preostalega dela izvršba ustavljena. Če izvršba ni končana, ima dolžnik na voljo ugovor po izteku roka.
zahteva za varstvo zakonitosti - začasna odredba - pojem terjatve - razlaga zakona - gramatikalna razlaga - ureditvena začasna odredba
Ločiti je treba zavarovalne in ureditvene začasne odredbe. Temelj za uveljavitev kategorije ureditvenih začasnih odredb je pri nas postavilo Ustavno sodišče. Pri izdajanju takšnih začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, to je z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev.
ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.ZIZ člen 15, 100, 128, 128/1.
krajevna pristojnost – izvršilni postopke – stalno bivališče dolžnika – podatki centralnega registra prebivalstva - spor o pristojnosti
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi navedb v predlogu za izvršbo in na podlagi splošno znanih dejstev. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank. Podatek iz centralnega registra prebivalstva o dolžnikovem stalnem bivališču, zato v sporu o pristojnosti ne more biti odločilen.
nedopustnost izvršbe – cesija - prenehanje terjatve – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Standard obrazloženosti odločb sodišč druge stopnje je nižji od standarda obrazloženosti odločb prve stopnje in sicer iz dveh razlogov. Prvi je v tem, da je smisel obrazložitve v zagotovitvi pravice stranke do učinkovite pritožbe, zoper odločbe pritožbenega sodišča pa pritožba ni predvidena; tudi če je zoper sodbo sodišča druge stopnje dovoljena revizija, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja z njo ni mogoče uveljavljati. Drugi razlog je smotrnost.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost – kumulacija izvršilnih sredstev – stalno bivališče dolžnika
Po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. Upnik je predlagal več izvršilnih sredstev in je zato krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvem navedenem sredstvu izvršbe. Upnik je v izvršilnem predlogu najprej predlagal rubež dolžnikovih premičnin, pri čemer njihove lokacije ni definiral in je zato izključna krajevna pristojnost sodišča odvisna od dolžnikovega stalnega prebivališča.
ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2.ZIZ člen 15, 100, 100/1, 136.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – izvršilni postopek - podatki o stalnem bivališču dolžnika
Tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank. Podatek iz centralnega registra prebivalstva o dolžnikovem stalnem bivališču, zato v sporu o pristojnosti ne more biti odločilen.