IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0010866
ZIZ člen 59, 60, 64, 64/1, 65, 170, 170/1, 170/2.ZPP člen 7, 7/1, 7/2. ZTLR člen 23, 24, 25, 26.ZZZDR člen 12, 51, 51/2.
tožba na nedopustnost izvršbe – izločitvena tožba – izvršba na nepremičnino – originarna pridobitev lastninske pravice – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – zastavna pravica na nepremičnini – pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev – obstoj zakonske zveze – trditvena podlaga tožbe – razpravno načelo
Skupna lastnina zakoncev o premoženje zakoncev je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze (2. odstavek 51. člena ZZZDR). Predmet tega premoženja je tudi lastninska pravica na nepremičnini, ki nastopa kot skupna lastnina zakoncev. Ta nastane z izpolnitvijo okoliščin na podlagi zakona, v skupnosti zakoncev in v trenutku nastanka premoženja. Prvi pogoj za njen nastanek je torej obstoj zakonske zveze, v okviru katere zakonca vsak zase ali s skupnim delom ustvarjata premoženje na neposreden ali posreden način.
Zakon predvideva nastanek skupne lastnine tudi v pravno priznani skupnosti zunajzakonskih partnerjev (12. člen ZZZDR), saj je ta zlasti v premoženjskih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Vendar pa tožnica, na kateri je breme, da v zadevi priskrbi ustrezno trditveno podlago in dokaze, s katerimi naj se ugotovi resničnost zatrjevane trditvene podlage (7. člen ZPP), tožbe ni uveljavljala na tej dejanski podlagi, prvostopenjsko sodišče pa je v skladu z razpravnim načelom niti ni smelo presojati. Enako velja tudi glede revizijskih očitkov o gradnji na tuji nepremičnini.
ZIZ člen 9, 9/5, 24, 24/3, 24/4, 64, 64/1, 65, 65/3. ZIP člen 144, 144/1, 144/2, 144/3.ZZK člen 5, 5/3, 34/2, 68, 68/2, 68/2-3.ZPP člen 182, 182/3, 192, 192/1, 274, 274/2, 380, 380/1, 384, 384/4.
ugovor tretjega - nedopustnost izvršbe - solidarni dolžniki - učinkovanje zaznambe izvršbe - pridobitev zastavne pravice
Okoliščina, da je tožnica materialnopravno gledano postala solidarna dolžnica terjatve, uveljavljane v obravnavanem izvršilnem postopku, tej ne odvzema položaja tretje v tem izvršilnem postopku. Tudi solidarni dolžnik, proti kateremu upnik (še) ni predlagal izvršbe, lahko v izvršilnem postopku, ki se vodi proti drugemu solidarnemu dolžniku, vloži ugovor tretjega, če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo (1. odstavek 64. člena ZIZ). Pod pogoji iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ lahko vloži tudi tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Za določitev trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe na nepremičnini, je pomemben le trenutek, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo sklep o izvršbi. Zato zaznamba izvršbe ne more učinkovati pred izdajo sklepa o izvršbi.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4001212
ZPP člen 431. ZPPSL člen 36, 36/1.ZS člen 110, 110/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine vložene pred začetkom postopka prisilne poravnave - plačilni nalog - pravno mnenje - zahteva za varstvo zakonitosti
Glede na pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 16.6.1998 se v primeru vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom postopka prisilne poravnave, o katerem odloča sodišče po njegovem začetku, dajatveni del predloga za izvršbo šteje za tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga po (sedaj veljavnem) 431. členu ZPP. Od njegovega sprejema se okoliščine niso bistveno spremenile, tako da bi utemeljevale odstop od sprejetega in uveljavljanega pravnega mnenja.
ZPP člen 17, 17/3, 25, 25/2.ZIZ člen 15, 35, 40c, 40c/1, 100.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - krajevna pristojnost - stalno bivališče dolžnika - ustalitev pristojnosti - centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Krajevna pristojnost izvršilnega sodišča se presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in dejstev, znanih sodišču, ne pa na podlagi poizvedb v Centralnem registru prebivalstva.
spor o pristojnosti – izvršba – stalno bivališče dolžnika – kumulacija izvršilnih sredstev - ustalitev pristojnosti – začetek poslovanja Centralnega oddelka za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Pristojnost se presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Med slednje ni mogoče uvrstiti podatkov o stalnem prebivališču strank. Sodiščem so ti podatki potrebni predvsem zaradi vročanja sodnih pisanj. Podatek iz Centralnega registra prebivalstva o dolžnikovem stalnem prebivališču, ki ga je Okrajno sodišče v Ljubljani pridobilo, zato v sporu o pristojnostni ne more biti odločilen.
ZPP člen 112, 112/2.ZIZ člen 2, 2/1. ZIZ-F člen 7.ZS člen 99a. ZS-F člen 19.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - kdaj se postopek začne - dan prejema vloge pri sodišču - vlaganje predlogov za izvršbo na predpisanih obrazcih
Za vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine za izterjavo denarne terjatve zakon izjeme od splošnega pravila, da je odločilen dan prejema vloge pri sodišču, ne določa. Zato se postopek začne, ko sodišče prejme upnikov predlog za izvršbo.
ZIZ člen 192, 193. SPZ člen 10, 49. ZZK-1 člen 8, 9, 150.
dolžnikova prodaja nepremičnine v izvršbi - prodaja tuje nepremičnine – nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo – razpolagalna sposobnost - pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo – sklep o izročitvi nepremičnine – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – tožba zaradi nedopustnosti izvršbe
Tožeča stranka je sicer lastniški posestnik spornega stanovanja, na njem pa zaradi pomanjkanja razpolagalne sposobnosti prodajalcev ni mogla pridobiti lastninske pravice, zato je treba dati prednost toženi stranki – kupcu stanovanja v izvršilnem postopku, ki je na njem izvirno pridobila lastninsko pravico.
OZ člen 376, 1060.ZOR člen 277.ZIZ člen 55, 55/1-8, 56. ZPPčlen 339, 339/2-12.
zamudne obresti – ne ultra alterum tantum – sklep o izvršbi – pravno mnenje
OZ-A se na primere, ko so zapadle pa neplačane obresti od uveljavitve OZ do uveljavitve OZ-A že dosegle glavnico, ne more nanašati. V teh primerih so obresti po samem zakonu nehale teči in z uveljavitvijo OZ-A ne morejo začeti teči znova.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - odlog izvršbe na predlog dolžnika - jezikovna razlaga zakona - interes upnika
Določba drugega odstavka 71. člena ZIZ, da lahko sodišče odloži izvršbo le enkrat in najdlje za tri mesece, je jasna in pomeni absolutno omejitev števila odlogov.
V izvršilnem postopku ne gre za to, da bi moral zakon zagotoviti ravnovesje položajev strank, ampak je nujno, da mora v prvi vrsti upoštevati interes upnika, da se zagotovi učinkovitost izvršbe. Ustavni pomen načela enakopravnosti ter test sorazmernosti morata imeti v izvršilnem postopku drugačen pomen, kot na primer v ureditvi pravdnega postopka
ZIZ člen 35, 35/2, 40c, 100, 100/1. ZIZ-F člen 7, 7/1.ZPP člen 17, 17/2, 17/3.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - izključna krajevna pristojnost - centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine - prvonavedeno izvršilno sredstvo bivališče dolžnika - centralni register prebivališča - navedba v izvršilnem predlogu - splošno znana dejstva
Upničin izvršilni predlog je prispel na sodišče že 27.12.2007, Centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pa je začel poslovati šele 1.1.2008. Zato v tej zadevi ne pride v poštev uporaba določbe prvega odstavka 40. c člena ZIZ o izključni krajevni pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani za odločanje o predlogih za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
Podatek iz centralnega registra prebivalstva o dolžničinem stalnem bivališču, ki ga je sodišče v Ljubljani pridobilo kasneje, v sporu o pristojnosti ne more biti odločilen. Zato je v tej zadevi pristojno sodišče po tistem dolžničinem bivališču, ki je navedeno v izvršilnem predlogu.
izvršilni postopek - zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – kapitalizirane obresti - ne ultra alterum tantum - zahteva za varstvo zakonitosti
Tudi za zamudne obresti iz obligacijskih razmerij, ki so nastala pred uveljavitvijo OZ, je (bilo) treba uporabljati pravilo ne ultra alterum tantum, vendar šele za čas po 1.1.2002.
Glavnica je osnovni del dolga oziroma terjatve, katere(ga) predmet je vsota denarja; gre za tisto število denarnih enot (numerični znesek), na katero se glasi takšna obveznost.
izvršba - krajevna pristojnost - kumulacija sredstev izvršbe - izvršba na denarno terjatev - stalno prebivališče dolžnika
Če upnik v predlogu za izvršbo predlagal več sredstev oziroma več predmetov izvršbe, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe (drugi odstavek 35. člena ZIZ). Za izvršbo na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet se uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev (136. člen ZIZ), za odločitev o takem predlogu pa je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče (prvi odstavek 100. člena ZIZ).
ZPP člen 25, 25/2.ZUODNO člen 2, 2/2, 2/2-135a, 2/2-79.ZS člen 114, 114/1-26.ZIZ člen 100, 100/1.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - pristojnost po kraju dolžnikovega prebivališča - sodni okraj - ustanovitev nove občine
Ker je Središče ob Dravi, preden je postalo samostojna občina, spadalo v občino Ormož, je bilo v sodnem okraju Ormož, za območje katerega je po 26. točki prvega odstavka 114. člena ZS pristojno Okrajno sodišče v Ormožu. Povedano omogoča sklep, da je za sodni okraj Središče ob Dravi, pristojno Okrajno sodišče v Ormožu.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe - sklep o nadaljevanju postopka - dovolitev izvršbe proti osebi, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot dolžnik - dovolitev izvršbe proti družbeniku izbrisane družbe
Drugi odstavek 24. člena ZIZ se nanaša zgolj na predloge (postopke) za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in ga ni mogoče razširiti na predloge (postopke) za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
Četrti odstavek 24. člena ZIZ se nanaša na vse izvršilne postopke v vseh fazah.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnino
Nova določba četrtega odstavka 35. člena ZIZ o tem, da tudi pri naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev prevlada pristojnost sodišča, ki je krajevno pristojno za izvršbo na nepremičnino, velja v vseh tistih izvršilnih zadevah, v katerih je bilo to novo ali dodatno izvršilno sredstvo predlagano po uveljavitvi ZIZ-E (glej o tem sklep VS RS I R 176/2007 in še druge). To velja glede na 17.5.2007 vložen upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe na dolžnikove nepremičnine tudi za obravnavani primer, pri čemer je za nadaljnji potek postopka brez slehernega pomena z noveliranimi določbami v tretjem odstavku 40. člena in tretjem odstavku 67. člena ZIZ predvidena izdaja podzakonskega predpisa v zvezi z obrazci za avtomatizirano obdelavo predlogov za izvršbo in nasprotno izvršbo ter postopkov v informacijskem sistemu.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - dogovor o pristojnosti
Upnik se je na dogovor o pristojnosti v pogodbi o leasingu skliceval šele v odgovoru na dolžnikov ugovor in med ostalimi listinami predložil tudi pogodbo. Glede na jasno vsebino 2. odstavka 62. člena ZIZ je bilo njegovo sklicevanje na dogovor o pristojnosti prepozno in ga sodišče ne bi smelo upoštevati. Krajevno pristojnost bi moralo presojati po določbi prvega odstavka 47. člena ZPP o splošni pristojnosti po kraju toženčevega stalnega prebivališča.
spor o pristojnosti - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnino
Nova določba četrtega odstavka 35. člena ZIZ o tem, da tudi pri naknadni kumulaciji izvršilnih sredstev prevlada pristojnost sodišča, ki je krajevno pristojno za izvršbo na nepremičnino, velja v vseh tistih izvršilnih zadevah, v katerih je bilo to novo ali dodatno izvršilno sredstvo predlagano po uveljavitvi ZIZ-E.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršilni postopek - stalno prebivališče dolžnikov
Navezna okoliščina za določitev krajevno pristojnega izvršilnega sodišča je v konkretnem primeru stalno prebivališče dolžnika. Oba dolžnika imata stalno prebivališče na območju ljubljanskega okrajnega sodišča in je zato pravilno stališče, da je za izvršbo pristojno ljubljansko sodišče.