ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/4.
nedopustnost izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pravica, ki preprečuje izvršbo - pričakovalna pravica - izbrisna tožba - lastninska pravica - ugovor tretjega
Tožnica, ki je zgolj imetnica obligacijske pravice s pridobitnim zahtevkom, sicer (še) ni imetnica lastninske pravice. Kljub temu pa ji pravna ureditev izbrisne tožbe po ZZK-1 priznava stvarnopravno varstvo. Izbrisna tožba ji gre zaradi ničnosti notarskega zapisa, s katerim sta prodajalki obremenili prodani parceli, pri čemer ni razloga, da tožnici varstvo ne bi šlo le zato, ker nedovoljeno razpolaganje z nepremičnino ni bilo usmerjeno v prenos pravice, temveč v njeno obremenitev. Ker je upravičena do izbrisne tožbe, ji a fortiori ni mogoče odreči tožbe za nedopustnost izvršbe na nepremičnini, ki sta bili predmet nedovoljenega razpolaganja. Njen pravni položaj je treba varovati tudi v izvršilnem postopku ter ji na predmetu izvršbe priznati pravico, ki preprečuje izvršbo.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na denarno terjatev - izvršba z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet - sedež banke
Ker dolžnik v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, je podan položaj iz drugega odstavka 100. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Ta predvideva, da se pristojnost za izvršbo na denarno terjatev dolžnika v takšnem položaju določi tako, da je krajevno pristojno sodišče na katerega območju ima stalno prebivališče (sedež, ko gre za pravno osebo) dolžnikov dolžnik.
ZUP člen 293, 293/3. ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 36/1-8, 76.
zavrženje tožbe - res iudicata - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlog upravne izvršbe - zavrnitev pritožbe
V primeru odločitve o odlogu izvršbe po tretjem odstavku 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku gre za odločitev, ki se nanaša izključno na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino. Tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ne gre za odločitev o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi pritožnika in ta tako glede navedenega nima pravnega interesa, ki bi, ob izpolnjenih drugih procesnih predpostavkah, narekoval meritorno odločitev.
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Ker je dolžnik predlog vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, njegov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - odmera nagrade in stroškov izvedenca - nedovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedencu ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Ker revizija zoper tak sklep ni dovoljena, je sodišče predlog za dopustitev revizije zavrglo tudi iz tega razloga.
ZPP člen 24, 24/1. ZIZ člen 77. ZS člen 114, 114/1, 114/3, 114/4. ZUODNO člen 3-10. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8-52.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - naslov dolžnika - območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč
Geografska razčlenitev tega spora o pristojnosti narekuje odločitev, da je za odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.
ZIZ člen 10, 10/1, 42, 42/2. ZPP člen 377, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Postopek, v katerem sodišče odloča o razveljavitvi (neutemeljenega) potrdila o izvršljivosti (drugi odstavek 42. člena ZIZ), je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba o glavni stvari postala pravnomočna. Odločba sodišča druge stopnje, izdana v postopku odločanja po 42. členu ZIZ, se torej ne uvršča med sklepe iz prvega odstavka 384. člena ZPP.
URS člen 33. ZFPPIPP člen 22, 224, 224/2, 224/2-2, 299, 299/5, 299/6, 299/7. ZPP člen 367a, 367a/1, 385, 385/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - stečajna masa - prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice - prenehanje izločitvene pravice - unovčena stečajna masa - posebna razdelitvena masa - prednost pri poplačilu terjatve - ločitvena pravica - izločitvena pravica - pravica do zasebne lastnine - kolizija ustavnih pravic - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - priznana ločitvena pravica v stečajnem postopku - močnejše pravno varstvo ločitvenih upnikov - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti
Upoštevaje določbo petega odstavka 299. člena ZFPPIPP, postane denarni znesek, dosežen s prodajo premoženja, ki ga je zaobjemala izločitvena pravica, del unovčene stečajne mase: (1) ali po izteku roka iz sedmega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če v tem roku izločitveni upnik pravice iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP ni prijavil v stečajnem postopku; (2) ali po izteku roka za vložitev tožbe na ugotovitev prerekane prijave z navedeno vsebino; (3) ali kadar je po pravočasni vložitvi navedene tožbe s pravnomočno sodbo sodišča ugotovljeno, da te pravice domnevni izločitveni upnik ni imel, ker ni imel izločitvene pravice.
V zaostrenih pogojih insolvence, ki običajno intenzivno in negativno prizadeva mnoge subjekte, se ne zdi pretirano pričakovanje, da izločitveni upnik zanj škodljivim ločitvenim pravicam oporeka pred prenehanjem njegove domnevne izločitvene pravice. Če ugovorov v navedeni smeri dotlej ni podal in tako ni uspel omajati obstoja zanj škodljivih pravic ločitvenih upnikov, njegov posebni položaj v pogledu zahtevka iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP ne pretehta nad posebnim položajem, ki ga v stečajnem postopku uživajo upniki s priznanimi (ali ugotovljenimi) ločitvenimi pravicami.
Kadar je bila pravica do plačila denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP pravočasno prijavljena (sedmi odstavek 299. člena ZFPPIPP) in ni bila prerekana (ali je bila prerekana in je bila ugotovljena v pravočasno sproženem pravdnem postopku), vendar so bili ločitveni upniki iz tega zneska (prednostno) poplačani, ima nekdanji izločitveni upnik do stečajnega dolžnika (le še) navadno nezavarovano terjatev, ki se poplača iz splošne razdelitvene mase.
ZPP člen 163, 163/4, 325, 325/1, 326, 326/4. ZIZ člen 19, 19/1.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - sklep o stroških postopka - poseben sklep o višini stroškov - razveljavitev sklepa
Odločanje o stroških po četrtem odstavku 163. člena ZPP poteka v dveh fazah: Sodišče v končni odločbi odloči o stroških postopka zgolj po podlagi, o njihovi višini pa s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločbe. Slednji pomeni zgolj odmero stroškov oziroma njihov končni izračun. Ne pomeni samostojnega izvršilnega naslova, ampak je izvršilni naslov za izterjavo stroškovne obveznosti vezan na odločitev o podlagi stroškovne obveznosti v odločbi o glavni stvari. Zato mora sodišče izrek posebnega sklepa o višini stroškov oblikovati tako, da ne pomeni samostojnega izvršilnega naslova
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 35, 35/2, 100, 100/1, 136.
izvršilni postopek - spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - stalno prebivališče dolžnika - podatki iz centralnega registra prebivalstva - navedbe v predlogu za izvršbo
Pristojnost se presodi takoj po prejemu predloga za izvršbo na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana (prvi in drugi odstavek 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podatek o prebivališču dolžnika ni podatek, ki bi bil sodišču znan. Zato je za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 35, 35/4, 166, 166/1.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izključna krajevna pristojnost - izvršba na nepremičnino - dodatno izvršilno sredstvo - kraj, kjer leži nepremičnina
V obravnavani zadevi je upnik predlagal dovolitev novega izvršilnega sredstva - izvršbo na dolžničino nepremičnino, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, zato je to sodišče v skladu s četrtim odstavkom 35. člena v zvezi s prvim odstavkom 166. čelna ZIZ pristojno za odločanje o navedenem predlogu.
URS člen 53, 54, 56, 158. DZ člen 7, 141, 141/1, 141/2,. ZIZ člen 226, 238b, 238f.
izvršitev odločbe o stikih z otrokom - telefonski stiki z otrokom - izvršilni naslov za prisilno izvršitev stikov - sodna poravnava kot izvršilni naslov - vezanost sodišča na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - presoja materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova - največja korist otroka - zavračanje stikov - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - obligacija prizadevanja - zavrnitev revizije
V obravnavanem primeru gre za posredno izvršbo delne sodne poravnave o osebnih stikih, s katero se dolžnico z denarnimi kaznimi sili k opravi dejanja – pripravi otrok na telefonski stik z očetom. Taka je vsebina izvršilnega naslova in samo to je za izvršilno sodišče bistveno. Ključnega pomena je tu, da zahtevano dejanje dolžnice (njeno prizadevanje za odziv otrok na telefonski klic njunega očeta) ne pomeni obligacije rezultata, ampak obligacijo prizadevanja. Dolžnica si mora prizadevati za otrokov (telefonski) stik z očetom (upnikom). Zato je v tem primeru lahko sporno le, ali je dolžnica izpolnila svojo obveznost prizadevanja. Vprašanje, ali bo z izvršilnim naslovom naloženo prizadevanje obrodilo sadove in bosta otroka z njunim očetom vzpostavila telefonske stike, pa je odvisno od otrok (ki sta bila takrat stara dvanajst in trinajst let).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00066999
URS člen 33. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZIZ člen 64, 65.
predlog za dopustitev revizije - tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - pričakovana lastninska pravica - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima v okoliščinah konkretnega primera tožnica lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo, četudi ne razpolaga z razpolagalnim pravnim poslom.
ZIZ člen 10, 10/1, 42, 42/2. ZPP člen 377, 384, 384/1.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Zakonodajalec je s tem revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, revizija (še vedno) ni dovoljena.
Postopek, v katerem sodišče odloča o razveljavitvi (neutemeljenega) potrdila o izvršljivosti, je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba o glavni stvari postala pravnomočna. Odločba sodišča druge stopnje, izdana v postopku odločanja po 42. členu ZIZ, ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP. Ta določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00066398
ZFPPIPP člen 46, 131, 131/2, 131/2-3, 226, 226/3, 226/4. ZVO-1 člen 29, 29/4. ZIZ člen 64, 64/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - fiduciarni denarni račun stečajnega upravitelja - izvršba na denarna sredstva na fiduciarnem računu stečajnega upravitelja - stečajna masa - posebna razdelitvena masa - stroški stečajnega postopka - tekoči stroški stečajnega postopka - ekološka sanacija - izvršba proti stečajnemu dolžniku - dovolitev izvršbe po začetku insolventnega postopka - pridobitev izvršilnega naslova - poplačilo upnika v izvršbi - temeljna načela stečajnega postopka - načelo enakega obravnavanja upnikov - načelo koncentracije postopka - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je:
- odločitev o nedopustnosti izvršbe toženke z rubežem terjatve dolžnika do dolžnikovega dolžnika (iz naslova vračila denarnih sredstev v stečajno maso) oprlo na dejstvo, da sredstva dolžnikove stečajne mase ne zadoščajo niti za poplačilo vseh stroškov stečajnega postopka,
- presodilo, da lahko ugovor iz prejšnje alineje (pravno upoštevno) uveljavlja tudi tožeča stranka, ki ima v izvršilnem položaj tretjega, in to ne glede na dejstvo, da je bil ugovor zoper sklep o izvršbi (stečajnega oziroma izvršilnega) dolžnika z enako vsebino v izvršilnem postopku pravnomočno zavrnjen,
- kot pravico tretjega iz prvega odstavka 64. člena ZIZ prepoznalo pravico tožeče stranke do poplačila iz obravnavanih posebnih razdelitvenih mas in
- razsodilo, da je pravdno sodišče upravičeno v pravdnem postopku presojati, ali in v katerem vrstnem redu imata pravdni stranki pravico do poplačila njunih (stroškovnih) terjatev iz obravnavanih posebnih razdelitvenih mas.
spor o pristojnosti - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - sklep o izvršbi zoper dolžnikovega delodajalca - naknadna subjektivna kumulacija - krajevna pristojnost
Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da predlog upnika po 134. členu ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. Po navedeni zakonski določbi ga lahko upnik vloži „... v izvršilnem postopku...“ (prvi odstavek), in to „...do konca izvršilnega postopka“ (drugi odstavek) – torej med odprtim konkretnim postopkom, ki je že (in še) v teku zoper istega dolžnika in ki to vlogo ohranja tudi še po vstopu „pridruženega“ dolžnika z izdajo sklepa po 134. členu ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00076141
ZPP člen 365, 365-2. ZIZ člen 42a, 42a/1, 42c. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 6, 6/1.
pristojnost sodišča - evropski nalog za izvršbo - stroški ugovornega postopka - stranska terjatev - sklep o nepristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost sodišča, ki odloča o glavni stvari - ugovor zoper odpust obveznosti - zavrnitev pritožbe
O predlogu za izdajo potrdila o izvršljivosti sodnih odločb odločajo sodišča prve stopnje, medtem ko so sodišča druge stopnje izvzeta.
Vrhovno sodišče se strinja s stališčem višjega sodišča, da je z dikcijo 42.a člena ZIZ zajeta le glavna terjatev, čeprav tega zakonodajalec ni posebej poudaril. V tej zadevi je bil glavni predmet odločanja upnikov ugovor zoper odpust obveznosti, odločitev o stroških ugovornega postopka pa je bila (po)stranska, odvisno od njihovega (ne)uspeha.
Dejstvo, da je višje sodišče glede na drugačno odločitev o glavnem zahtevku in njihovo akcesorno naravo prvič odločilo, da je dolžnik upravičen do povrnitve svojih stroškov ugovornega postopka in jih odmerilo, ni bistveno. Za pristojnost sodišča je odločilno, katero sodišče je bilo pristojno na prvi stopnji za odločanje o upnikovem ugovoru zoper odpust obveznosti (čeprav se ne potrjuje izvršljivosti odločitve v tem delu) in ne, katero sodišče je odločilo o dolžnikovih ugovornih stroških (čeprav se predlaga potrditev izvršljivosti te odločitve).