CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00062972
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 200, 202. OZ člen 323, 323/1, 323/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - opozicijski ugovor - prenehanje terjatve - novacija - ustavitev izvršilnega postopka - prekinitev izvršilnega postopka - napotitev na pravdo - zavrnitev predloga
spor o pristojnosti - izvršba na delež družbenika - izvršba po uradni dolžnosti
Pri izvršbi po uradni dolžnosti na delež družbenika v družbah s sedeži na območju različnih okrajnih sodišč, je pristojno tisto okrajno sodišče, na območju katerega ima ena od teh družb sedež in ki je (prvo) prejelo obvestilo o neporavnanih obveznostih dolžnika.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 35, 35/1, 100, 134.
spor o pristojnosti - sklep o izvršbi zoper dolžnikovega delodajalca - krajevna pristojnost
Iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da predlog upnika po 134. členu ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. Po navedeni zakonski določbi ga lahko upnik vloži "... v izvršilnem postopku..." (prvi odstavek), in to "...do konca izvršilnega postopka" (drugi odstavek) - torej med odprtim konkretnim postopkom, ki je že (in še) v teku zoper istega dolžnika in ki to vlogo ohranja tudi še po vstopu "pridruženega" dolžnika z izdajo sklepa po 134. členu ZIZ.
predlog za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - odlog izvršbe na predlog dolžnika - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakonodajalec je omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. To pomeni, da revizija zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena.
predlog za dopustitev revizije - postopek zavarovanja - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopkih izvršbe in zavarovanja je revizijo mogoče dopustiti le v omejenem obsegu kot ga določa prvi odstavek 10. člena ZIZ, zoper ostale sklepe, izdane v teh postopkih, pa revizija še vedno ni dovoljena.
V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v ZIZ ali katerem drugem zakonu drugače določeno (15. člen ZIZ). Smiselna uporaba ZPP pa ne pride v poštev v primeru revizije, saj revizijo izrecno ureja sam ZIZ v 10. členu.
ZIZ člen 20a, 20a/3. ZDavP-2 člen 103, 103/4. ZPP člen 380, 380/1. URS člen 23.
izvršba - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - davčni dolg - obročno plačilo davčnega dolga - zamuda s plačilom posameznega obroka - zapadlost terjatve - predčasna zapadlost terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve - dokazovanje zapadlosti terjatve z izjavo o zapadlosti - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Kadar je zapadlost terjatve iz izvršljivega notarskega zapisa neposredna zakonska posledica neplačila (posameznega obroka), tedaj upnik ni dolžan dokazovati zapadlosti terjatve s posebno izvensodno izjavo iz tretjega odstavka 20a. člena ZIZ. Zadošča, če upnik zapadlost terjatve zatrjuje v predlogu za izvršbo.
Razumna razlaga tiste prvine 20.a člena ZIZ, ki govori o pisni izjavi o zapadlosti terjatve, se zato nanaša na položaje, ko ima takšna izjava nek materialnopravni pomen. To je tedaj, ko upnik z izjavo uresničuje odpoklicno upravičenje. Razlaga, ki bi zahtevo iz 20. a člena ZIZ raztezala tudi na položaje, ko izjava takšnega pomena nima ter bi bila sama sebi namen, bi brez razumnega razloga oteževala upnikov položaj ter s tem posegala v njegovo pravico do učinkovite izvršbe, torej v pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave).
OZ člen 82, 82/1, 82/2. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 21, 21/1.
izvršilni naslov - sodna poravnava - sodna poravnava kot izvršilni naslov - nejasna sodna poravnava - razlaga sodne poravnave - metoda razlage - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - ločeno mnenje
Na dopuščeno vprašanje v delu, ki je relevanten v obravnavani zadevi, Vrhovno sodišče odgovarja: izvršilno sodišče je v primeru spora o vsebini terjatve iz sodne poravnave kot izvršilnega naslova vezano na jezikovno razlago in njenega besedila ne more razlagati še z drugimi razlagalnimi metodami, tudi ne z namenom sklenitve sodne poravnave.
predlog za dopustitev revizije - laičen predlog za dopustitev revizije - predlog za revizijo, ki ga vloži stranka sama - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Ker so dolžniki predlog vložili sami, pri tem pa niso izkazali, da imajo opravljen pravniški državni izpit, njihov predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Sklicevanje dolžnikov na kazensko zadevo I Ips 48832/2014 ni utemeljeno, saj se v konkretnem primeru uporabljajo postopkovne določbe ZPP (15. člen ZIZ), Ustavno sodišče RS pa je ustavno skladnost prej pojasnjene ureditve že presojalo in odločilo, da država lahko na tak način pogojuje dostop do Vrhovnega sodišča zaradi visoke strokovne zahtevnosti postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni postopek - sklep o izročitvi nepremičnine - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakonodajalec je revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Sklep, izdan v obravnavani zadevi, ne spada med tiste, glede katerih bi bila revizija dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS00078920
ZPP člen 367, 367/2, 377, 384, 384/1. ZIZ člen 10, 10/1, 15, 239.
predlog za dopustitev revizije - začasna odredba - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev stikov - določitev preživnine - postopek o glavni stvari - zavrženje predloga - nedovoljena revizija
Z novelo ZIZ-M je zakonodajalec omejil revizijo le na tiste sklepe v postopkih izvršbe in zavarovanja, s katerimi je bilo na drugi stopnji pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi. Ker predlog za izdajo začasne odredbe ni sklep prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.
Ker ZIZ revizije v postopkih zavarovanja izrecno ne izključuje (več) niti je izrecno ne omogoča, je Vrhovno sodišče preverilo, ali bi lahko bila dovoljena po pravilih ZPP. Ob (zožujoči) razlagi prvega odstavka 384. člena ZPP je odgovor negativen. V njem je namreč določeno, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. To so sklepi, ki imajo dejansko naravo sodbe. Sklep o začasni odredbi ni takšen, saj postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00059923
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. URS člen 22, 23, 26, 33. ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 71/2-2, 71/3, 71/4, 74, 169, 169/1, 169/4, 169/5, 169/6, 181, 194, 194/2. OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev premoženjske škode - prodaja stanovanja v izvršilnem postopku - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - pravnomočnost sklepa o domiku - trditvena podlaga odškodninske tožbe - protipravnost ravnanja sodišča - kvalificirana protipravnost - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - sorazmernost posega - pravica do doma - milejši ukrep - sodba ESČP v zadevi Vaskrsić proti Sloveniji - tehtanje ustavnih pravic v koliziji - varstvo dolžnika v izvršilnem postopku - pravica do sodnega varstva - dopuščena revizija - ugoditev reviziji - zavrnitev tožbenega zahtevka
Vrhovno sodišče pritrjuje stališču nižjih sodišč, da triletni subjektivni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ pred pravnomočnostjo sklepa o domiku nepremičnin kupcu 15. 5. 2014 ni mogel začeti teči, saj tožnica takrat, glede na to, da je zoper izdani sklep o domiku vložila pritožbo, še ni mogla vedeti za obstoj škode. Kot je pravilno pojasnilo že pritožbeno sodišče, je pri opredelitvi trenutka subjektivnega spoznanja relevantno tudi obdobje, ko je imela tožnica možnost razveljaviti učinke javne dražbe, torej (z vložitvijo pritožbe) odvrniti (odpraviti) škodo. Vsaj do trenutka, ko je sklep o domiku postal pravnomočen, je bila torej v negotovosti, ali ji bo škoda sploh nastala. Pomembno je, da je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo zoper sklep o domiku, kljub temu da jo je zavrnilo, vsebinsko presojalo, pri tem pa ni bilo ugotovljeno, da bi tožnica z vložitvijo pritožbe zlorabila svojo pravico do pravnega varstva v pravdnem postopku.
V konkretnem primeru je bilo na tožnici trditveno (in dokazno breme) glede dejstev, ki utemeljujejo zaključek o protipravnosti toženkinega ravnanja v spornem izvršilnem postopku. Stanje dolga na dan sporne prodaje je bilo tožničino trditveno in dokazno breme, ki mu je po presoji Vrhovnega sodišča zadostila. Revizijski očitek, da je pritožbeno sodišče prekoračilo tožničino trditveno podlago in neutemeljeno ugotavljalo dejansko stanje, ni utemeljen.
Glede okoliščine konkretnega primera po presoji Vrhovnega sodišča izvršilnemu sodišču ni mogoče očitati, da je ravnalo protipravno, teža posega (v tožničino pravico do doma) pa je bila sorazmerna zasledovanemu cilju (poplačilo upnikov). Izvršilno sodišče je v izvršilnem postopku namreč ravnalo v skladu z določbami tedaj veljavnega ZIZ. Najprej je omejilo izvršbo na drugo nepremičnino (garažo) in šele potem, ko ta ni bila uspešna, nadaljevalo z izvršbo na stanovanje in shrambo. Izvršbo je večkrat odložilo, izvršilni postopki zoper tožnico so tekli že dlje časa (začeli so se najkasneje v letu 2010), njen dolg (7.923,69 EUR oziroma 4.523,69 EUR, upoštevajoč le terjatev upnika D., d. d., ki ni predlagal odloga izvršbe), pa ni bil minimalen. Tožnica tudi ni zatrjevala, da bi bil mogoča izvršba na kakšna druga izvršilna sredstva (plačo, TRR), s predlaganim odlogom in omejitvijo izvršbe pa ni bila uspešna. Izvršilno sodišče je presodilo, da tožnica ni navedla stanja dolga, glede omejitve na shrambo pa je bilo jasno, da glede na vrednost shrambe njena prodaja ne bi zadoščala za poplačilo njenih dolgov.
Sodna prodaja tožničinega stanovanja je bila v obravnavani zadevi nujen ukrep za uresničitev upnikove pravice do učinkovitega sodnega varstva.
Dejansko stanje v zadevi ESČP Vaskrsić proti Sloveniji z dne 25. 4. 2017 (pritožba št. 31371/12) tudi ni primerljivo z obravnavano zadevo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Pravila o delegaciji pristojnosti so izjema od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti, zato jih je treba razlagati restriktivno. Dolžnika svoj predlog utemeljujeta z nestrinjanjem s cenitvijo nepremičnine in domnevo o dogovarjanju pristojnega sodišča z upnikom, vendar takšen dvom o nepristranskosti pristojnega sodišča ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti. Če bi bil utemeljen, bi bil to razlog za izločitev sodnice (72. in 73. člen ZPP), presoja utemeljenosti takega predloga pa ni v pristojnosti Vrhovnega sodišča. Iz spisa je sicer razvidno, da je bil predlog dolžnikov za izločitev sodnice z dne 19. 5. 2022 zavrnjen s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Su 68/2022 z dne 1. 6. 2022. Tudi sicer institut delegacije pristojnosti ni sredstvo za odpravo morebitnih nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za sodnikovo nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in kadar so izpolnjeni pogoji tudi izredna) pravna sredstva.
predlog za dopustitev revizije - izvršilni naslov - načelo formalne legalitete - obstoj dveh izvršilnih naslovov - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali načeli pravnomočnosti in formalne legalitete dopuščata izvršilnemu sodišču, da v ugovornem postopku presoja dopustnost izterjatve terjatve, priznane v postopku poenostavljene prisilne poravnave v posodobljenem seznamu terjatev in naložene v plačilo s sklepom o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave.
predlog za dopustitev revizije - dokazni postopek - izvedensko mnenje - postavitev sodnega izvedenca - materialno procesno vodstvo - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sodišče lahko zavrne presojo posameznega dokaza s pojasnilom, da sodišče nima potrebnega znanja, če za presojo dokaza zadošča zgolj vizualno percepcija skice in medsebojna primerjava dveh skic, kar predstavlja logično, življenjsko izkustveno sklepanje in znanje splošne izobrazbe.
predlog za dopustitev revizije - laična vloga - vloga, ki jo vloži stranka sama - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - zavrženje predloga
Ker je dolžnica predlog vložila sama, pri tem pa ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, njen predlog ni dovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ustavno sodišče RS je ustavno skladnost ureditve že presojalo in odločilo, da država lahko na tak način pogojuje dostop do Vrhovnega sodišča zaradi visoke strokovne zahtevnosti postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi.