ZPP člen 23, 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 62. ZDSS-1 člen 5.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi - spor o pristojnosti - individualni delovni spor - negativni kompetenčni spor - sodišče splošne pristojnosti - delovno sodišče - spor o pristojnosti med rednim in delovnim sodiščem - zavrženje predloga
Okrožno sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je menilo, da je za odločanje v obravnavani zadevi pristojno delovno sodišče ter pred Vrhovnim sodiščem sprožilo spor o pristojnosti. Slednji v dani fazi postopka še ni podan, saj delovno sodišče svoji pristojnosti doslej (še) ni nasprotovalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS00056383
ZIZ člen 10, 10/1, 15. ZPP člen 377.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - postopek zavarovanja - začasna odredba - odločanje o začasni odredbi - nedovoljena revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V postopkih izvršbe in zavarovanja je revizijo mogoče dopustiti le v omejenem obsegu kot ga določa prvi odstavek 10. člena ZIZ, zoper ostale sklepe, izdane v teh postopkih, pa revizija še vedno ni dovoljena.
V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v ZIZ ali katerem drugem zakonu drugače določeno (15. člen ZIZ). Smiselna uporaba ZPP ne pride v poštev v primeru revizije, saj revizijo izrecno ureja sam ZIZ v 10. členu.
ZDavP-2 člen 103, 103/4. ZIZ člen 20a, 20a/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - izvršba - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - davčni dolg - obročno plačilo - dokaz zapadlosti terjatve - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora upnik pri obročnem načinu odplačevanja davčnega dolga v primeru dolžnikove zamude s plačilom posameznega neplačanega obroka, ki v skladu s četrtim odstavkom 103. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) povzroči zapadlost vseh naslednjih neplačanih obrokov, ob vložitvi predloga za izvršbo dokazati zapadlost vseh naslednjih neplačanih obrokov v smislu tretjega odstavka 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ali glede na zakonsko določbo 103. člena ZDavP-2 zadostuje zgolj trditev o zapadlosti vseh naslednjih neplačanih obrokov davčnega dolga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00056093
ZFPPIPP člen 408, 408/2, 408/2-5. ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - plačilo pogodbene kazni - osebni stečaj - učinkovanje odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
Določbo 226. člena ZIZ je za primere dolžnikovih kršitev opustitvenih ravnanj (227. člen ZIZ), določenih z izvršilnim naslovom (pravnomočno sodbo), treba razlagati tako, da upnik, ki tako ravnanje dolžnika zazna, vloži predlog za izvršbo in v njem med drugim opredeli to dolžnikovo obveznost (opustitev, ki predstavlja kršitev), sodišče pa na tej podlagi izda sklep o izvršbi (prvi odstavek 40. in prvi odstavek 44. člena ZIZ), v katerem tudi določi denarno kazen za dolžnikovo kršitev ob upoštevanju relevantnih okoliščin primera (prvi odstavek 227. člena v zvezi s tretjim in šestim odstavkom 226. člena ZIZ). Zato pri kršitvah opustitvenih obveznosti dolžnika nobena kršitev, storjena po izdaji izvršilnega naslova ne ostane nesankcionirana.
Za izvršbo nenadomestne nedenarne terjatve za opustitev določenega ravnanja po prvem odstavku 227. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 226. člena ZIZ je za določitev in izvršitev denarne kazni dolžniku v sklepu o izvršbi pogoj, da je dolžnik po izvršljivosti izvršilnega naslova vsaj enkrat že kršil svojo obveznost opustiti določeno ravnanje iz izvršilnega naslova.
predlog za dopustitev revizije - postopek zavarovanja - postopek zavarovanja z začasno odredbo - sklep o začasni odredbi - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po prvem odstavku 384. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. To so sklepi, ki imajo dejansko naravo sodbe. Sklep o začasni odredbi ni takšen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - postopek izvršbe - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - svaštvo med stranko in sodnikom pristojnega sodišča - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je eden od dolžnikov iz tega izvršilnega postopka svak sodnice na sodišču pred katerim se vodi postopek, ta sodnica pa opravlja delo prav na izvršilnem oddelku, predstavlja drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00055057
ZIZ člen 13, 21, 40, 40/5. ZMZPP člen 101, 103. ZPP člen 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - ugovor dolžnika - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - potrdilo o izvršljivosti - izpodbijanje potrdila o izvršljivosti - učinek izvršljivosti - dokazno breme - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
OZ člen 349, 356, 356/1, 364, 364/1, 364/2, 1012, 1024, 1024/2, 1034, 1034/1. ZIZ člen 20a.
zahteva za varstvo zakonitosti - dopuščena revizija - poroštvo - solidarno poroštvo - poroštvena pogodba - neposredno izvršljiv notarski zapis - judikatne terjatve - ugovori poroka - ugovor zastaranja - zastaranje terjatve proti glavnemu dolžniku - zastaranje terjatve poroka - akcesornost - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Porokova sklenitev poroštvene pogodbe v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa poroštvu ne odvzame akcesorne narave glede vprašanja zastaranja tako, da bi se sam zastaralni rok presojal samostojno in neodvisno od obveznosti, za katero jamči porok.
ZIZ člen 104, 107, 114, 115. ZDavP-2I člen 14. ZDavP člen 97, 97/5.
vračilo davka - rubež in prenos terjatve - aktivna legitimacija - civilnopravna razmerja - javnopravno razmerje
V obravnavanem primeru je predmet sklepa o rubežu in prenosu terjatev zavezanca za davek iz naslova vračila DDV. Gre torej za terjatev, ki izvira iz javnopravnega razmerja med davčnim organom in zavezancem za davek. Po presoji Vrhovnega sodišča sklep o rubežu oziroma prenosu terjatve ne vzpostavlja javnopravnega razmerja med novim upnikom in davčnim organom. Novi upnik torej s sklepoma, izdanima v izvršilnem postopku, ni pridobil položaja zavezanca za davek, niti ni pridobil nobene pravice s področja javnega oziroma davčnega prava, saj ZDavP-2, niti kakšen drug davčni zakon, take posledice ne določata.
Samo dejstvo, da je bila prenesena davčna terjatev,tako ne pomeni, da je upnik na podlagi dejanj civilne izvršbe pridobil pravico v davčnem postopku zahtevati plačilo prenesene terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00054332
ZPP člen 67. ZIZ člen 5. ZFPPIPP člen 51.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - izvršilni postopek - stečajni postopek - delegacija pristojnosti z okrajnega na okrožno sodišče - zavrnitev predloga
Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predmet delegacije iz razlogov smotrnosti je glede na takšno določbo torej prenos krajevne, ne pa stvarne pristojnosti.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izvršilni postopek - ugovor po izteku roka - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakonodajalec je revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe.
Sklep, izdan o ugovoru po izteku roka, ne spada med tiste, glede katerih bi bila revizija dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00058747
ZIZ člen 42b, 42b/3. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 44. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 66, 66/2. ZMZPP člen 109, 109/5. ZPP člen 19, 19/1, 19/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-4, 367a, 379, 379/1, 385, 385/3, 391, 391/2. ZS člen 106, 106/1, 106/1-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - priznanje tuje sodne odločbe - priznanje odločbe hrvaškega sodišča - ugovor zoper sklep o priznanju tuje sodne odločbe - pritožba zoper sklep o ugovoru - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi - funkcionalna pristojnost - pristojnost Vrhovnega sodišča - relativna bistvena kršitev določb postopka
Zahteva za varstvo zakonitosti pravilno opozarja, da višje sodišče ni bilo stvarno pristojno odločiti o pritožbi zoper sklep okrožnega sodišča o ugovoru zoper sklep istega sodišča, s katerim je to priznalo hrvaško sodno odločbo. Na podlagi tretjega odstavka 42.b člena ZIZ in 44. člena Bruseljske uredbe I (Uredbe Sveta št. 44/2001) v zvezi s Prilogo IV je za odločitev o pritožbi pristojno Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
Po presoji zakonodajalca zgrešena stvarna pristojnost pred sodiščem prve stopnje ni tako huda kršitev, ker so si sodišča prve stopnje enakovredna ter ker pravilnost in kvaliteto sojenja zagotavlja dvostopenjski postopek. Enako pa ni mogoče sklepati pri delitvi pristojnosti med višjimi in Vrhovnim sodiščem, ker gre za sodišča na različnih hierarhični ravni, zoper odločitev sodišča, ki odloča o pritožbi, pa ni več rednega pravnega sredstva.
IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00054534
URS člen 23. ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-2, 71, 71/2-3. ZN člen 4.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - predpostavke za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa - predhodno vprašanje v postopku izvršbe - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - načelo formalne legalitete - ničnost kreditne pogodbe - odlog izvršbe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Ob upoštevanju posebne narave notarskega zapisa kot izvršilnega naslova se s spremembo 71. člena ZIZ omogoča odlog izvršbe na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti v primerih, ko dolžnik potrošnik vloži tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, pri tem pa se ne odstopa od načela stroge formalne legalitete. Sodišče mora postopek s tako tožbo izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja. Sodišče varuje dolžnika potrošnika tudi tako, da ga v primerih, ko tožbe še ni vložil in ni očitno, da dolžnik nima izgledov za uspeh s tožbo, na vložitev tožbe napoti, izvršbo pa v tem času odloži.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00054133
URS člen 22. ZPP člen 7, 8, 212, 213, 236, 339, 339/2, 339/2-8, 379, 379/1. ZIZ člen 167, 183, 183/1, 183/4, 184, 185, 185/1, 185/4, 188, 188/1, 188/2, 189, 189/1, 189/2, 189/3. KZ-1 člen 216, 216/2.
ugotovitev lastninske pravice - prodaja nepremičnine na javni dražbi v izvršilnem postopku - pridobitev lastninske pravice na javni dražbi - javna dražba nepremičnin - zloraba izvršbe - dogovorjeno ravnanje dražiteljev - neizvedba predlaganega dokaza - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pravica stranke sodelovati v postopku - pravica do izvedbe dokaza - substanciranje dokaznega predloga - substanciranost dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Sporna javna dražba ni potekala povsem običajno: sodišče je odredilo odmor (na predlog enega izmed dražiteljev) neposredno po tem, ko je toženka po začetku javne dražbe ob 11.28 ponudila izklicno (najnižjo) ceno, torej že pred tem, ko bi drugi dražitelji oddali svojo ponudbo. Potek dražbe, ko je eden od več dražiteljev ponudil najnižjo (izklicno) ceno, je bil pričakovan in ni mogel biti presenečenje za nikogar. Izhajajoč iz namena odmora med javno dražbo, katerega namen je razmislek, zlasti o ponudbi višje cene (pooblaščenec dražitelja na primer lahko v tem času pridobi navodila dražitelja), je odmor logičen, ko je cena že pomembneje zvišana - tedaj ponudnik v resnici potrebuje nekaj minut za odločitev, ali naj ponudi (še) višjo ceno.
Sporno dogajanje v povezavi z dejstvom, da po odmoru nihče od dražiteljev ni ponudil višje cene, sicer ni neposredni dokaz o nezakonitem dogovarjanju med (vsaj nekaterimi) dražitelji v času odmora, lahko je le indic, na podlagi katerega bi sodišče v povezavi z neposrednimi dokazi ali z drugimi indici sklepalo o resničnosti tožničinih trditev o dogovoru med ponudniki. Edini neposreden dokaz za dokazovanje tega pravno pomembnega dejstva bi bilo zaslišanje tistih, ki so pri tem dogovarjanju sodelovali, torej ponudnikov na sporni dražbi. Prav njihovo zaslišanje (razen zaslišanje osebe, ki je dražila za toženko) pa je predlagala tožnica. To je od sodišča prve stopnje zahtevalo previdnost in posebno preudarnost pri odločanju, katere dokaze bo izvedlo oziroma izvedbo katerih dokazov bo zavrnilo.
Nižji sodišči sta tožničine trditve o domnevnem dogovarjanju med dražitelji prestrogo ocenili kot pavšalne. Nepravilno je tudi stališče sodišča druge stopnje o nesubstanciranosti dokaznega predloga z utemeljitvijo, da tožnica ni zatrjevala, kakšen naj bi bil dogovor med dražitelji. Tožnica je namreč navedla, na podlagi katerih okoliščin sklepa, da je med dražitelji prišlo do dogovora in posledično usklajenega ravnanja, zato je bila sporna nepremičnina kupljena za veliko nižjo ceno, kot bi bila sicer, če bi se dražba nadaljevala brez odmora. To logično predpostavlja, da so se dražitelji dogovorili, da bo nepremičnino kupila toženka po najnižji (izklicni) ceni. Ker tožnica na dražbi ni bila prisotna, ji bolj natančna vsebina morebitnega dogovora med dražitelji ni mogla biti znana.
Zahteva po substanciranosti mora biti v sorazmerju z možnostjo stranke do dostopa informacij. S tem ko je sodišče prestrogo razlagalo tožničino dolžnost glede trditvenega bremena, ji je naložilo nesorazmerno breme, ki ga objektivno gledano in kljub dolžni skrbnosti sploh ni mogla izpolniti. Postavljena je bila v položaj, ko je bilo na njej dokazno breme, a ji je bila hkrati odvzeta realna možnost, da svoje trditve dokaže.
ZIZ člen 10, 10/1, 15, 169, 169/6, 169/7. ZPP člen 367, 367/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - odlog izvršbe na predlog dolžnika - zavrženje predloga za dopustitev revizije - sklep o izvršbi - dom dolžnika - načelo sorazmernosti - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi ugovora zoper sklep o vstopu novega upnika ni sklep iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.