ZUP člen 54, 54/3, 88, 88/1, 88/3. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-4.2, 2/1-5, 2/1-5.4, 66, 66/1, 66/1-1.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost s pogoji PUP - vročanje - zastopanje - pooblaščenec - projektant kot pooblaščenec
V skladu z določbo 3. odstavka 54. člena ZUP se za zastopanje lahko pooblasti tudi pravno osebo, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih uveljavlja stranka. Navedeno izhaja tudi iz določb ZGO-1, ki se nanašajo na projektanta. Ta je po določbi 4.2. točke 1. odstavka 2. člena ZGO-1 pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri projektiranju. Po 5. točki istega člena je projektiranje izdelovanje projektne dokumentacije in z njim povezano tehnično svetovanje, slednje pa po 5.4. točki predstavlja svetovanje in zastopanje investitorja v zvezi z graditvijo objektov.
V skladu s 1. odstavkom 88. člena ZUP se, kadar ima stranka pooblaščenca, vroča njemu. Po 3. odstavku istega člena v primeru, če ima stranka več pooblaščencev, zadostuje, da se vroči samo enemu od njih.
Za izdajo gradbenega dovoljenja mora biti skupno izpolnjenih več pogojev, med drugim, da je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom (1. točka 1. odstavka 66. člena ZGO-1). To pomeni, da bi lahko upravni organ izdal gradbeno dovoljenje v obravnavanem primeru le, če bi na podlagi predloženega PGD ugotovil, da načrtovani objekt izpolnjuje vse pogoje, ki jih za te vrste objektov predpisuje PUP.
odobritev pravnega posla - kmetijska zemljišča - prednostni upravičenci - status kmeta - več enakovrednih sprejemnikov ponudbe
Ker A.A. ni uveljavljal predkupne pravice, tožeča stranka pa v času ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča ni izpolnjevala pogojev za uveljavljanje predkupne pravice kot drugi kmet, sta torej prodajalki lahko sami odločili, s katerim od obeh sprejemnikov ponudbe bosta sklenili kupoprodajno pogodbo za kmetijsko zemljišče.
Ker je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je imel tožnik orožje spravljeno v predalčniku avtomobila, do katerega je nepooblaščeno prišel A.A. in ga uporabil za streljanje, je po oceni sodišča pravilna ugotovitev, da tožnik ni zanesljiv.
Po določbi 1. odstavka 67. člena SPZ imajo solastniki pravico skupno uporabljati stvar v solastnini. Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot (med drugim) določitev načina rabe stvari, je potrebno soglasje vseh solastnikov. Pri gradnji gre že po naravi stvari za trajen poseg, ki lahko bistveno vpliva na način rabe nepremičnine in s tem ne pravice drugih solastnikov, zato je potrebno soglasje vseh solastnikov.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - ugovori stranskega udeleženca - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki objekta - posebnost v vaških jedrih
Ob neizpodbiti ugotovitvi, da gre za gradnjo umeščeno v strnjeno gručo objektov starega vaškega jedra, je pravilna uporaba meril in pogojev za ohranjevanje starih vaških jeder, in sicer tako, da se v prvi vrsti upošteva tipologijo in lego stavb ter ohranja karakteristično silhueto zaselka. Gradnja v navezavi na druge objekte pa je tista značilnost, ki ustreza pogoju iz navedene določbe.
ZJC člen 82. Odlok o občinskih cestah in drugih javnih površinah člen 6, 6/2, 42, 68, 72.
ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev stvari in objektov - druge javne površine - omejitev javne uporabe - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V izpodbijani odločbi in v upravnih spisih ni podatkov, na katerih bi morala temeljiti ugotovitev, da je predmetna nepremičnina druga javna površina, za katero veljajo določbe Odloka. Druga javna površina je namreč le tista površina, ki se na podlagi pravnega akta uporablja za javne namene, in njeno vzdrževanje bremeni občinski proračun (6. člen Odloka).
Okoljevarstveno dovoljenje ne predstavlja upravne odločbe, ki bi jo bilo mogoče izvršiti po določbah ZUP, zato v zvezi z njim ni mogoče predlagati t.i. odložitvene začasne odredbe.
Za izdajo ureditvene začasne odredbe bi tožeča stranka morala izkazati evidenten, dejanski in konkreten vpliv delovanja obravnavane naprave pod pogoji, ki jih določa izpodbijana odločba, na njeno zdravstveno stanje v taki meri, da je izkazan nastanek hujših posledic, ki bi pomenile težko popravljivo škodo. Iz narave instituta začasne odredbe izhaja še, da bi moralo do takih posledic priti v času do izdaje pravnomočne sodbe.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba - izkazanost elementov odškodninske odgovornosti
Tožena stranka je oceno dejanskih okoliščin ter razmerja med pričakovanjem tožnika in dejanskim stanjem stvari v izpodbijani odločbi obrazložila na podlagi navedb tožnika v njegovi prošnji in pisni vlogi z dne 20. 10. 2010 ter prilog, ki jih je predložil v postopku po pozivu tožene stranke ter na podlagi tako opravljene ocene ugotovila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Pri tem ni nepomembno tudi dejstvo, da tožnik ni izčrpal pravnih sredstev, ki mu jih zagotavlja pravni red v izvršilnih zadevah, saj zoper sklepa, ki jima tožnik očita pomanjkljivosti, ni vložil pritožbe.
koncesija - podelitev koncesije - upravni spor - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Verjetnost nastanka težko popravljive škode mora biti sedanja, dejanska in predvidljiva. Tega ni mogoče v zadostni meri izkazati zgolj s pričakovanjem, da bi tožnica začela ustvarjati dohodek z dnem, ko naj bi bila sklenjena koncesijska pogodba. Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da je pridobitev koncesije negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in kot taka pričakovana pravica. Z nepridobitvijo take pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja. Zato je Vrhovno sodišče zatrjevano finančno izgubo - morebitno odpuščanje delavcev umestilo v kontekst tveganja poslovne odločitve. Enak princip obravnave začasne odredbe velja tudi v konkretnem primeru, še toliko bolj, ker je tožnica v tem primeru pridobila koncesijo.
ZKme-1 člen 143. Uredba o ukrepih za prestrukturiranje pridelovalcev sladkorne pese v Republiki Sloveniji člen 8, 20.
javni razpis - nepovratna sredstva - prestrukturiranje industrije sladkorja v Evropski skupnosti - pogoji za dodelitev sredstev - vpis družinskih članov v register kmetijskih gospodarstev
Ker družinski člani tožnika, ki delajo na kmetiji, ob vložitvi vloge niso bili vpisani v register kmetijskih gospodarstev, tožnik ni izpolnjeval enega od pogojev za odobritev sredstev.
dohodnina - določitev akontacije dohodnine - obdavčitev prejemkov iz tujine - pravna narava dohodka - drug prejemek iz delovnega razmerja - pokojnina
Pravilna pravna podlaga za obračun akontacije dohodnine je odvisna od presoje davčnega organa, ali ima obravnavani prejemek pravno naravo pokojnine ali pravno naravo drugega dohodka iz delovnega razmerja.
ZZdrS člen 16, 17., 18., 18/5. ZUP člen 214. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov člen 43.
specializacija zdravnikov - odobritev specializacije - zdravstvene zahteve za delovno mesto - zdravstvena sposobnost - psihofizična primernost in sposobnost - obrazložitev odločbe
Psihofizična primernost in sposobnost za opravljanje specializacije sta lahko dva različna pojma, ki bi morala biti zaradi izpolnjevanja standardov obrazlaganja upravnih odločb v izpodbijani odločbi podrobneje opredeljena, tako da bi stranka lahko ugovarjala vsebinski odločitvi že v pritožbi zoper prvostopenjski akt.
ZTZPUS člen 16, 16/2, 16/3, 16/5. ZUP člen 120. Pravilnik o stroških v upravnem postopku člen 13.
inšpekcijski postopek - stroški inšpekcijskega postopka - inšpekcijski zavezanec - distributer - stroški izvedenskega dela - stroški analiz
Iz določb 16. člena ZTZPUS nedvomno izhaja, da je zavezanec v tem inšpekcijskem postopku tudi distributer, v konkretnem primeru torej tožeča stranka. Tudi zanjo tako velja, da v primeru, če se je inšpekcijski postopek zanjo končal neugodno, trpi stroške inšpekcijskega postopka.
Inšpekcijski postopek se je za tožečo stranko končal neugodno, čeprav je bil ustavljen. Ustavljen je bil namreč iz razloga, ker je tožeča stranka prostovoljno odpravila neskladnosti.
Med stroške inšpekcijskega postopka sodijo tudi stroški analiz in drugi stroški, ki so nastali v zvezi s tem postopkom. V konkretnem primeru so to stroški, ki so bili potrebni za preizkušanje v postopku odvzetega vzorca.
upravni spor - odprava izpodbijane odločbe - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Za tožbo zoper odločbo, ki je predmet tega upravnega spora, tožnica nima pravnega interesa, kajti izpodbijana odločba prvostopenjskega organa je bila odpravljena z odločbo drugostopenjskega organa. Ker odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, ni več in ne učinkuje na pravni položaj tožnice oziroma očitno ne posega v tožničine pravice, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.
ZTuj-1 člen 32, 32/5, 43, 43/1, 43/1-7, 52. URS člen 14, 14/2. ZUP člen 7, 7/1, 9, 9/1, 138, 138/1.
dovoljenje za prvo prebivanje v RS - dovoljenje za prvo prebivanje v RS zaradi zaposlitve ali dela - načelo enakosti pred zakonom - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin - načelo zaslišanja stranke - varstvo pravic strank
Splošno načelo enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave je obvezujoče pravno načelo tudi za upravne organe v upravnem postopku, ko gre za odločanje o dovoljenju za prvo prebivanje zaradi dela oziroma zaposlitve. Obveznost spoštovanja tega načela je v teh upravnih zadevah sicer specifična, kajti zaradi njihove ekonomsko-politične narave ima upravni organ določeno polje proste presoje, znotraj katere izda ali pa ne izda upravnega dovoljenja. Razlike v obravnavanju vlog, do katerih prihaja na podlagi izvajanja določene upravne politike, so dopustne samo, če imajo objektivno in upravičeno podlago, v nobenem primeru pa ne smejo biti diskriminatorne (v negativnem smislu) na podlagi določenih osebnih okoliščin, kot so na primer: rasa, vera, narodnost, spol. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka upoštevati zatrjevanja tožeče stranke glede (morebitne) prakse odločanja v tovrstnih primerih, ko gre za zavrnjene prosilce za azil, ki jim je izdano dovoljenje po 52. členu ZTuj-1 in se jim dovoljenje za prvo prebivanje zaradi dela in zaposlitve vroča v tujini, ter ponovno odločiti o zadevi ob upoštevanju načela enakosti pred zakonom.
ZDSS člen 7, 7/1. ZVS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 19, 19/1.
aktivna politika zaposlovanja - povračilo prispevkov delodajalcu - stvarna pristojnost
Sodišče je v zvezi z vprašanjem, ali je stvarno pristojno za reševanje te zadeve, izhajalo iz stališča, ki ga je sprejelo vrhovno sodišče v kompetenčnem sporu v sklepu opr. št. VIII R 8/2004, ki je v tem sklepu odločilo, da je spor o dokončni odločbi zavoda o vračilu prispevkov v okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja upravni spor. Vrhovno sodišče v tem sklepu navaja, da gre za spor med delodajalcem, ki ima status pravne osebe, in Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja, o katerih zavod odloča in jih izvaja v okviru javnih pooblastil. Gre za spor o pravici tožeče stranke kot pravne osebe proti odločitvi tožene stranke kot nosilca javnih pooblastil.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - vrnitev napotnice
Ker je bila upravičencu brezplačna pravna pomoč dodeljena za zastopanje odvetnika v pravdnem postopku do izdaje odločbe sodišča prve stopnje, je zadnje opravilo v okviru odobrene brezplačne pravne pomoči predstavljala vročitev izdane odločbe.
brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Ker toženka z izpodbijanim sklepom od tožnice zahteva vračilo celotnega zneska stroškov, ki so izplačani iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči, bi morala predhodno ugotoviti, ali je tožnica ne glede na določbo 46. člena ZBPP na podlagi pravnomočne sodbe od nasprotne stranke poleg zneska prisojene odškodnine prejela tudi stroške postopka. Šele v takem primeru bi lahko toženka od tožnice zahtevala vračilo stroškov postopka v višini prejete brezplačne pravne pomoči.
denarna socialna pomoč - neupravičeno prejeta denarna socialna pomoč - odpis dolga iz naslova neupravičeno prejete denarne socialne pomoči
Glede na celotno določbo 5. odstavka 41. člena ZSV je o odpisu dolga iz naslova neupravičeno prejete denarne socialne pomoči treba odločati ob upoštevanju ustreznih določb ZDavP-2.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - izvedba gradnje pred izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - sodelovanje občine v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
Že tožena stranka navede, da je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, če je gradnja izvedena že pred izdajo le-tega, treba presoditi, ali je bila gradnja izvedena v skladu s pogoji in merili, ki jih določa prostorski akt, in je mogoče dovoljenje izdati le ob skladnosti dejanskega stanja z zahtevami relevantnega prostorskega akta. Tudi po mnenju sodišča gradbenega dovoljenja ni mogoče izdati le ob delni uporabi ureditvenega načrta, pač pa je to mogoče storiti le, če je investitor zadostil vsem relevantnim zahtevam konkretnega prostorskega akta in torej ne le tistim iz člena ureditvenega načrta, ki govori o urbanističnih posegih na že obstoječih objektih.
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je stranka tudi občina, na območju katere leži nameravana gradnja, če najpozneje v 8 dneh po prejemu obvestila o vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja priglasi svojo udeležbo pristojnemu organu za gradbene zadeve. Če udeležbe ne priglasi v predpisanem roku, se šteje, da se je odpovedala pravici sodelovati kot stranka v postopku.