ZDoh člen 15, 15/1-3,16. ZDavP člen 96, 96/1, 97, 97/1.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - davčni inšpekcijski nadzor - dohodki iz osebnih prejemkov - določitev davčne osnove - ugovor zastaranja
Davčni organ je bil v postopku obnove postopka odmere dohodnine vezan na odločbo o odmeri davka od osebnih prejemkov, in je pravilno upošteval davčno osnovo, ugotovljeno s to odločbo, zato se sodišče do tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na, po mnenju tožeče stranke napačno upoštevanje vrste davka, ki pa po povedanem niso predmet tega postopka, v tej sodbi ne opredeljuje.
V obnovljenem postopku odmere dohodnine je bila odločba z dne 15. 7. 2009 izdana v okviru absolutnega zastaralnega roka. Med izdajo posameznih aktov v davčnem inšpekcijskem nadzoru prejemkov od opravljanja poslov, ki so našteti v prvostopenjski odločbi ni poteklo več kot pet let, kar pomeni, da tudi določba o relativnem zastaralnem roku ni bila kršena.
Odmerjanja komunalnega prispevka ni mogoče šteti za eno izmed ekonomskih dejavnosti, kot jih opredeljuje drugi odstavek 5. člena ZDDV-1. Ne gre za promet, pri katerem bi bila konkurenca izkrivljena, če organa lokalne skupnosti ne bi obravnavali kot davčnega zavezanca. Iz zakonske ureditve komunalnega prispevka in DDV jasno izhaja, da komunalni prispevek ni predmet obdavčitve z DDV.
Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točke 2, 4.2.1.1, 4.2.1.3.
javni razpis - cilj javnega razpisa - skladnost vloge s cilji javnega razpisa - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Tožena stranka je ugotovila, da projekt ni pred zaustavitvijo; tožena stranka se je tudi sklicevala na 4.2.1.3. točko razpisa in je štela, da iz vloge izhaja, da bi tožeča stranka tudi z lastnimi sredstvi, brez državne pomoči zaključila projekt z dnem 30. 10. 2009. Ta cilj pa na podlagi citiranih točk tožena stranka v skladu s standardom določenega polja proste presoje lahko razlaga tako, kot ga je v konkretnem primeru, saj ne gre za očitno nerazumno odločitev, sodišče pa se v skladu z omenjenim standardom presoje v tovrstnih upravnih sporih v ekonomsko logiko izpodbijane odločitve ne spušča.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - motenje posesti - obnova postopka - obnovitveni razlog
Obnova pravnomočno končane odločbe s sklepom je mogoča le v dveh primerih (2. in 4. točka prvega odstavka 394. člena ZPP), tožnica pa verjetnostnega izgleda za uspeh, ki je pogojen s tema dvema obnovitvenima razlogoma, ni izkazala.
ZEKom člen 19, 19/6, 22, 22/1, 22/2, 22/6, 27, 27/3. ZUS-1 člen 20 ,20/3.
trg dostopa do javnih mobilnih telefonskih omrežij in posredovanja klicev iz teh omrežij - medoperaterski trg - predhodno urejanje trga - regulatorni ukrep cenovnega nadzora - storitev posredovanja SMS sporočil - določitev upoštevnega trga - preizkus treh meril - ugotovitev pomembne tržne moči - obrazložitev odločbe - tožbena novota
Pri določitvi upoštevnega trga, ugotavljanju pomembne tržne moči tožeče stranke na tem trgu in pri naložitvi regulatornega ukrepa cenovnega nadzora je tožena stranka ravnala v skladu s predpisi (nacionalnimi in EU), na katere je bila vezana. Tožeča stranka se zato ne more z uspehom sklicevati, da ob taki pravni ureditvi upoštevnih trgov, ki so lahko predmet predhodne regulacije, ne bi mogla ugotoviti svojega pravnega položaja ter da bi pristojnemu organu taka ureditev zaradi nezadostne jasnosti ali nedoločnosti ne omogočala pravilne uporabe pravnega predpisa.
izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči - zdravstveno stanje prosilca
Slabo zdravstveno stanje tožnika ni razlog za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči. Zakonski dejanski stan 22. člena ZBPP kot razlog navaja obremenjenost družine z izrednimi stroški za potrebnost zdravljenja družinskega člana, kar pomeni, da morajo biti ti stroški tudi dejansko izkazani.
Obveznost za DDV nastane takrat, ko je blago dobavljeno, oziroma takrat, ko je storitev opravljena. DDV se obračunava in plačuje tudi od trošarinskih izdelkov, ki jih na ozemlju Slovenije od prodajalca iz druge države članice pridobi davčni zavezanec. Davčni zavezanec pa sme odbiti DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je že plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitev uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij. Pravica do odbitka DDV se torej davčnemu zavezancu prizna tudi za blago ali storitve, ki ga je dolžan plačati v skladu s prvim odstavkom 3.a člena in četrtim odstavkom 11.a člena tega zakona. Izpodbijana odločitev davčnega organa ima podlago v ugotovitvi, da tožeča stranka ni izkazala, da bi izdajateljica računov dejansko opravila dobave goriva, ki jih je zaračunala z računi, na podlagi katerih je tožeča stranka uveljavljala pravico do dobitka DDV.
telekomunikacije - spor med končnim uporabnikom in operaterjem - stvarna pristojnost za reševanje uporabniških sporov - predčasna prekinitev naročniškega razmerja - subvencionirana komunikacijska oprema
V ZEKom urejeni izvensodni postopek je alternativni način reševanja sporov, pri čemer je stvarna pristojnost tožene stranke omejena na reševanje uporabniških sporov iz 1. odstavka 92. člena ZEKom, medtem ko se v preostalem spori med uporabniki in operaterji kot spori iz civilnopravnih razmerij rešujejo izključno kot sodni spori. V konkretnem primeru nobena od stranke ne zatrjuje, da gre za spor glede dostopa do storitev, ki so predmet naročniške pogodbe, ali njihovega izvajanja (vključno z njihovim zaračunavanjem) niti tega ne ugotavlja toženka v izpodbijani odločbi (ta navaja, da gre za spor glede vprašanja, ali ob predčasni prekinitvi naročniškega razmerja iz razlogov na strani operaterja predstavlja plačilo razlike do polne cene za prejeto blago (TV komunikator) nedovoljeno sankcijo v smislu določbe 3. odstavka 85. člena ZEKom). To pa pomeni, da je toženka s tem, ko je ta spor reševala, presegla okvir svoje stvarne pristojnosti, določen v določbi 1. odstavka 92. členu ZEKom.
Javni razpis izvajanja ukrepa omejene vrednosti za dokončanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanje prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 točka 4.2.1.3..
Tožena stranka je ugotovila, da projekt ni pred zaustavitvijo; tožena stranka se je tudi sklicevala na 4.2.1.3. točko razpisa in je štela, da iz vloge izhaja, da bi tožeča stranka tudi z lastnimi sredstvi, brez državne pomoči zaključila projekt z dnem 30. 10. 2009. Svoje ugotovitve ni utemeljila le na podlagi navedbe datuma zaključka projekta tožeče stranke v rubriki Zaključek izvajanja projekta, pač pa tudi na podlagi navedb tožeče stranke v Obrazcu S1: Predvidene aktivnosti po oddaji vloge do konca leta 2009. Ta cilj pa na podlagi citiranih točk tožena stranka v skladu s standardom določenega polja proste presoje lahko razlaga, tako kot ga je v konkretnem primeru, saj ne gre za očitno nerazumno odločitev, sodišče pa se v skladu z omenjenim standardom presoje v tovrstnih upravnih sporih v ekonomsko logiko izpodbijane odločitve ne spušča.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, za katere organ prve stopnje ugotavlja, da so jih izdali t. i. „neplačujoči gospodarski subjekti“ oziroma t. i. „missing traderji“, tožniku pa se očita, da je vedel, oziroma da bi moral vedeti, da sodeluje v goljufivih transakcijah, katerih namen je pridobitev davčnih ugodnosti, skladno s prakso Sodišča Evropskih skupnosti. Okoliščina, ki jo prvostopenjski organa očita tožniku, je predvsem v nepravilnem in nepopolnem vodenju dokumentov glede nabave odpadnih surovin, ki naj bi jih "neplačujoči gospodarski subjekti" prodajali po spornih računih tožniku in za katere davčni organ ugotavlja, da s strani navedenih družb ni izkazano, da so odpadne surovine tudi v resnici dobavile tožniku.
ZDoh- člen 15, 16. ZUP člen 9, 146, 164, 165. URS člen 22.
davek od osebnih prejemkov - drugi prejemki iz delovnega razmerja - pravna kvalifikacija izplačila - vpogled v sodni spis - načelo kontradiktornosti - dokazovanje
Dejstvo, da je davčni organ izplačilo obravnaval kot plačo za čas od 1. 5. 2004 do 29. 5. 2006 na pravno podlago obdavčitve ne more vplivati. Gre za davčno obveznost, ki se odmerja na podlagi zakona, veljavnega v času izplačila. Da je bil v obravnavanem primeru prejemek izplačan v letu 2004, pa med strankama ni sporno.
Neizvedba predlaganega dokaza sama po sebi ne predstavlja kršitve ustavne pravice iz 22. člena Ustave. Sklicevanje na kontradiktornost postopka pa v upravnem postopku, kot je obravnavani in ki se ga kot stranka udeležuje le zavezanec za davek, ni utemeljeno.
Javni razpis za spodbujanje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest, razvoja mikro, majhnih in srednje velikih podjetij ter razvoja turističnih kapacitet na območju Občin Bovec, Kobarid in Tolmin v letu 2009 točka 3, 3/6. ZSRR člen 1.
Tudi po presoji sodišča tožnik ne more uspeti z vlogo na Javni razpis, ki se nanaša na sklop C- državna pomoč fizičnim in pravnim osebam v dejavnosti turizma z investicijskim projektom Dokončanje apartmaja in počitniškega stanovanja, ki je še v gradnji, vlogi pa priložiti gradbeno dovoljenje za namembnost poslovnega objekta s pisarno in pomožnimi prostori v nadstropju ter priročnim skladiščem v pritličju, kot je bilo v obravnavanem primeru, in ne za turistično namestitveno namembnost. Namen razpisnega pogoja, da je treba v primeru graditve predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje ali drugo ustrezno dovoljenje, je namreč ravno v tem, da se izkaže upravičenje za takšno graditev in za takšen namen, kot izhaja iz Javnega razpisa in ki ga prijavitelj na razpis uveljavlja, v konkretnem primeru je to pomoč fizičnim in pravnim osebam v dejavnosti turizma – sklop C- ureditev nastanitvenih kapacitet za turiste.
ZDoh- člen 15. ZDavP člen 15. ZUP člen 164, 169, 181, 188.
davek od osebnih prejemkov - davčni postopek - dokazovanje s pričami - dokazovanje z izjavo stranke - dokazovanje
Pravila o dokazovanju v postopku upravnega odločanja dokazovanje z izjavo stranke dopuščajo le, če za ugotovitev nekega dejstva ni dovolj drugih dokazov.
V davčnem postopku se dejansko stanje ugotavlja in dokazuje prvenstveno z listinami.
Davčni organ dokaznemu predlogu za zaslišanje prič utemeljeno ni sledil. Za dokazovanje vsebine in kraja opravljenih storitev, v odsotnosti kakršnihkoli pisnih dokazov, ki jih glede na v davčnem postopku zatrjevano vsebino storitev kot možne primeroma navajata že davčni organ prve stopnje in pritožbeni organ (npr. projekti, zapisniki meritev, izračuni, načrti, itd.) oziroma ki jih ob na glavni obravnavi zatrjevanem posredovanju in lobiranju navede tožena stranka, izpovedbe prič ne zadoščajo.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nasprotje z načelom pravičnosti- kazenski postopek
Odobritev brezplačne pravne pomoči bi bila v nasprotju z interesom pravičnosti in morale, saj tožnici že splošna načela kazenskega postopka, kot so načelo iskanja materialne resnice, ki poleg sodišča zavezuje tudi policijo in državnega tožilca, domneva nedolžnosti ter načelo in dubio pro reo, zagotavljajo pošten postopek. Ob tej, v izpodbijani odločbi dobro obrazloženi utemeljitvi, ter ugotovitvi s katero sodišče v celoti soglaša, da v kazenski zadevi I K 7842/2010 ne gre za obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, ter oceni tožničine osebnosti, je sodišče presojalo tudi tožbeni ugovor, da je tožnica mati samohranilka, ter prejemnica denarne socialne pomoči. Le ta na drugačno odločitev sodišča ne more vplivati.
odškodnina za poklicno bolezen - izpostavljenost azbestu - azbestoza - odgovornost za škodo - odškodnina v pavšalnem znesku
Iz določb ZOPDA ne sledi, da bi osebe, ki so vložile tožbo zaradi plačila odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu, ne mogle vložiti zahteve za izplačilo pavšalne odškodnine po določbah tega zakona. Iz podatkov v spisih pa tudi ne sledi, da bi tožnik s sklenitvijo poravnave dosegel popolno odškodnino in da bi bil zato podan vsebinski razlog, ki bi, z ozirom na načelo OZ, po katerem naj oškodovanec prejme kot odškodnino (le) toliko, kot je izgubil, lahko pripeljal do zavrnitve obravnavanega zahtevka.
V izpodbijani odločbi se utemeljeno in dovolj obrazloženo ugotavlja, da je bil posel prodaje oziroma nakupa lastnih poslovnih deležev s strani tožeče stranke navidezen in da je šlo dejansko za prikrito izplačilo dobička. Stališče tožeče stranke, da davčna zakonodaja omogoča, da se neizplačani dobički izplačajo kot prodaja deleža v kapitalu in da so takšna izplačila neobdavčena, ne drži. (Davčna) zakonodaja le omogoča prodajo, ne daje pa pravnega varstva poslom, ki so navidezni in katerih pravi namen je različen od tistega, ki se izkazuje formalno (navzven). Čim je posel navidezen, po določbah 66. člena ZOR velja tisti, ki ga navidezni posel prikriva. Zato je bilo pravilno ugotovljeno, da pogodba o nakupu lastnih deležev v davčnem pogledu nima pravnih učinkov in da zato učinkuje prikrita transakcija, to je izplačilo dobička družbenikom tožeče stranke.
Po prvem odstavku 40. člena ZDDV pravica do odbitka vstopnega DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV in davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinsko deklaracijo za uvoženo blago. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu, ob izpolnjevanju določenih pogojev. V obravnavanem primeru je odločilno to, da tožeča stranka ni izkazala, da bi dobave blaga dejansko opravila družba, ki je izstavila račune, od katerih je tožeča stranka uveljavljala odbitek DDV.
Prejemnik računa nima pravice do odbitka vstopnega DDV samo zato, ker razpolaga s prejetim računom. Z računom mora biti zaračunana dejanska transakcija. Davčni organ pa ima pravico in dolžnost ugotavljati, kako so poslovni dogodki potekali in ali iz njih izhaja dolžnost plačila davčnih obveznosti. Gre za prisilne predpise, ki se jim stranke s sklepanjem navideznih poslov ne morejo izogniti.
vračilo davka - zahtevek za vračilo razlike davka - odločitev o zahtevku
V obravnavanem primeru bi bilo treba odločiti o tem, ali je tožnica morebiti upravičena do vrnitve zahtevane razlike davka, o čemer pa prvostopni organ ni odločil, niti ni tega dopolnil in utemeljil organ druge stopnje. Zato je sodišče tožbi ugodilo tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo davčnemu organu prve stopnje v ponovni postopek.
dohodnina - povprečenje - pokojnina - izplačilo na podlagi sodne odločbe
Temeljno načelo ZDoh-2 je, da gre pri dohodnini za letni davek, ki se odmerja glede na prejemke v enem (odmernem) letu. V 120. členu ZDoh-2 pa je določena izjema: dohodki iz delovnega razmerja, vključno z zamudnimi obrestmi, ki se izplačajo na podlagi sodne odločbe za več let nazaj, se vštejejo v celoti v osnovo za dohodnino leta, v katerem jih je zavezanec prejel, obdavčijo pa se po povprečni stopnji dohodnine enoletnih dohodkov. Povprečenje je torej izjema, ki jo je treba razlagati restriktivno, in sicer se, glede na dikcijo navedene določbe, nanaša le na prejemke iz delovnega razmerja, ki so izplačani na podlagi sodne odločbe.
objekt v gozdnem prostoru - odstranitev objekta - gradbeni inšpektor - gozdarski inšpektor - stvarna pristojnost - definicija objekta
Četudi objekt stoji v gozdu, je lahko za njegovo odstranitev pristojen gradbeni inšpektor. Pristojnost gradbenih inšpektorjev se namreč lahko nanaša tudi na objekte, ki so zgrajeni v gozdnem prostoru, kar izhaja iz 1. odstavka 75. člena ZG.
V zvezi s kočo in drugima dvema objektoma, katerih odstranitev je ostala sporna (manjše leseno stranišče in ognjišče), obstaja dvom, ali ti objekti res niso povezani s tlemi in ali torej res ne ustrezajo definiciji objekta iz 1. odstavka 2. člena ZGO.