Prvostopenjski organ je ugotovil, da je bila s sklepom z dne 9. 2. 1999 že zagrožena denarna kazen, če tožnica ne bi izvršila odločbe inšpektorja za ceste. Ko je bilo ugotovljeno, da obveznosti še vedno niso bile izpolnjene, je prvostopenjski organ pravilno ravnal, ker je na podlagi 2. odstavka 298. člena ZUP takoj uporabil prisilni ukrep in zagrozil z novim, strožjim prisilnim ukrepom.
Upravni postopek je mogoče ustaviti le z izdajo sklepa o ustavitvi postopka, tega sklepa pa v upravnem spisu ni. Prav tako pa tudi tožbene navedbe, da je občina prejela sklep o ukinitvi statusa javnega dobra in da je bil vložen zemljiško-knjižni predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice, ne more vplivati na pravilnost izpodbijanega akta v tem upravnem sporu. Te navedbe se nanašajo že na vsebino odločbe, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, v upravnem izvršilnem postopku pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti take odločbe, ki se izvršuje. Ni pa v spisu podatka, da bi bila odločba, na podlagi katere se opravlja izvršba, odpravljena ali razveljavljena.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - zavezanec za plačilo komunalnega prispevka - komunalna oprema - električno in vodovodno omrežje
Bistvo komunalnega prispevka je v tem, da investitor prispeva delež, ki ustreza standardu in obsegu komunalne infrastrukture na območju gradnje. Stališče tožeče stranke, da zato, ker objekt ne bo priključen na električno in vodovodno omrežje, ni zavezanec za plačilo komunalnega prispevka za to omrežje, je napačno, saj se po določbi 3. odstavka 79. člena ZPNačrt komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme lahko odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme.
upravni postopek - obnova postopka - drugače rešeno predhodno vprašanje
Postopek, končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, se lahko obnovi, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil (4. točka 260. člena ZUP). Po citirani določbi se torej za obnovo postopka zahteva drugače rešeno predhodno vprašanje. Drugače pa je (konkretna upravna) zadeva rešena le z izdano odločbo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh zadeve
Ker je tožnik v zadevi, v zvezi s katero prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči, pritožbo zoper sodbo vložil prepozno, tožnikova zadeva ne izkazuje verjetnega izgleda za uspeh.
Zavezanec za izvršitev inšpekcijskih ukrepov po 152. členu ZGO-1 in naslovnik posebnih prepovedi po 158. členu ZGO-1 je lastnik zemljišča, na katerem je bila postavljena nelegalna gradnja.
imenovanje direktorja javnega zavoda - neizbira nobenega od prijavljenih kandidatov - diskriminacija na podlagi osebnih okoliščin
Odločitev o tem, da se nikogar ne imenuje za direktorja javnega zavoda, je po svoji vsebini akt o izbiri, kjer ima tožena stranka pravico sprejeti tako odločitev. Kandidat, ki se prijavi na razpis, ima ob izpolnjevanju predpisanih pogojev le pravico potegovati se za imenovanje, nima pa izključne pravice biti imenovan. Vsakdo, ki se poteguje za delovno mesto direktorja zavoda, mora računati tudi na možnost, da ne bo izbran, čeprav izpolnjuje pogoje.
Sodišče ne more pritrditi tožbenim navedbam, da naj bi nekateri člani KVIAZ ocenjevali osebnosti kandidatov. Iz poročila KVIAZ kaj takega ni razvidno, prav tako pa tudi iz izjav občinskih svetnikov, ki jih navaja tožnica, ni razvidno, da bi šlo za kakršnokoli diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin.
ZUJIK člen 80, 80/2. Pravilnik o pridobitvi statusa v javnem interesu na področju kulture člen 5, 6, 7.
društvo - status društva v javnem interesu na področju kulture - pogoji za priznanje statusa
Upravni organ ni ravnal pravilno, ko se v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil do podatkov in dokazov, ki bi naj izkazovali izpolnjevanje vsaj enega od treh pogojev po drugem odstavku 80. člena ZUJIK za priznanje statusa društva v javnem interesu na področju kulture.
Komisija za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj se je v vsakem primeru posebej dolžna opredeliti do vprašanja, ali je nasilno dejanje, ki je prosilcu povzročilo škodo, bilo izvršeno v obliki direktnega ali vsaj eventualnega naklepa.
Ker je postala odločba, s katero so bile ugotovljene kršitve prevzetih obveznosti, že pravnomočna, tožnica v tem postopku, v katerem se ji nalaga vračilo prejetih sredstev, ne more uspeti z ugovorom, da obveznosti ni kršila.
gradbeno dovoljenje - odmiki objekta od meje sosednjega zemljišča - soglasje lastnika sosednjega zemljišča
Ker investitor ni pridobil soglasja soseda za manjši odmik objekta od parcelne meje sosednjega zemljišča, kot ga predpisujejo prostorski ureditveni pogoji, ni podlage za izdajo gradbenega dovoljenja.
koncesija - prva koncesija za trajnostno gospodarjenje z divjadjo - prednostni vrstni red upravičencev - strokovnost upravljanja z loviščem
Ob ugotovitvi, da lovska inšpekcija zoper dosedanjega upravljavca lovišča ni sprožila inšpekcijskega postopka zaradi kršitve nalog upravljavca, iz splošnih očitkov tožnice o manjšem odstrelu jelenjadi ter velikem številu prijavljenih škod, ni mogoče sklepati, da navedena lovska družina ni strokovno upravljala z loviščem. Za ugotavljanje strokovnosti upravljanja z loviščem je namreč pristojna prav lovska inšpekcija.
Ker je bilo za poseg na območju navedenega registriranega arheološkega najdišča (vendar pred njegovim vpisom v register kulturne dediščine) izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje, pred izdajo katerega pa niso bili pridobljeni niti kulturno varstveni pogoji niti ni bilo izdano kulturno varstveno soglasje za poseg, v registrirano dediščino pa je bilo poseženo z določenimi gradbenimi posegi, je podana pravna podlaga za izdajo odločbe o arheološkem najdišču v skladu s 27. členom ZVKD-1.
ZNB ne ureja posledic, če stranka vlogi ne predloži vseh dokazov, zato se glede tega uporabljajo določbe ZUP. Tako v primeru, če stranka na poziv upravnega organa v danem roku ne predloži vseh dokazov za postavljeni zahtevek, po izrecni določbi 3. odstavka 140. člena ZUP organ ne sme zavreči zahtevka, kot da ta sploh ni vložen (2. odstavek 67. člena ZUP), temveč mora postopek nadaljevati in v skladu s pravili postopka po materialnem predpisu odločiti o upravni stvari.
ZSRT člen 19, 20, 21, 24, 26. ZLS člen 67. URS člen 2, 14, 32, 147.
turistična taksa - pavšalna turistična taksa - izvirna pristojnost občine - kršitev ustavnega načela enakosti - nesorazmernost dajatve - neustavnost zakona - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa
Turistična taksa je občinska dajatev, ki jo v skladu s 147. členom Ustave občina uvede ob pogojih iz ZSRT. Načrtovanje, organiziranje in izvajanje politike spodbujanja razvoja turizma na ravni turističnega območja je namreč v pristojnosti občin na podlagi 19. člena ZSRT. Da gre za izvirno pristojnost občin na tem področju, kaže tudi določba 2. odstavka 20. člena ZSRT.
Občinam je prepuščena odločitev, ali bodo takso uvedle, ter določitev njene višine v razponu (1. odstavek 26. člena ZSRT), pogoji pa so opredeljeni v 2. odstavku 24. člena ZSRT tako, da ni mogoče govoriti o možnosti arbitrarnega odločanja s strani občine in s tem o kršitvi načela pravne države iz 2. člena Ustave. Določitev pavšalne dajatve za lastnike počitniških hiš in stanovanj ne pomeni kršitve načela enakosti iz 14. člena Ustave. Njihov položaj ni enak položaju turistov in ne položaju stalnih prebivalcev v občini. Ker gre za različne položaje, je na mestu tudi njihova različna (zakonska) obravnava. V primeru pavšalne turistične takse tudi ne gre za dvojno obdavčenje zasebne lastnine, saj zavezanec v skladu z ZSRT s to dajatvijo plača uporabo določenih storitev in ugodnosti, ki se mu zato ob vsakokratni uporabi ne zaračunajo posebej. Očitek, da gre za diskriminacijo, je torej neutemeljen, tak pa je tudi očitek o nesorazmernosti med dajatvijo in povračilom pri plačilu pavšalne turistične takse. Posega v pravico iz 32. člena Ustave tako očitno ni, s tem pa tudi ni neustavnosti določb ZSRT in neustavnosti oziroma nezakonitosti Odloka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - odpis, obročno plačilo ali odlog plačila davka
Iz ugotovitve v drugostopenjski davčni odločbi izhaja, da tožnik ne izpolnjuje določenih kriterijev za odpis, delni odpis, obročna plačila ali odlog plačila davčnemu zavezancu, kar organ tudi podrobno opredeljuje.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - oglaševanje - prepoved uporabe nepoštene poslovne prakse
Po 4. odstavku 4. člena ZVPNPP so nepoštene zlasti tiste poslovne prakse, ki so zavajajoče ali agresivne.Zavajajoče oglaševanje je predvsem tisto, ki pri povprečnem potrošniku ustvari napačen vtis o nekem zanj pomembnem dejstvu pred sklenitvijo pravnega posla. Prvostopenjski organ je po presoji sodišča pravilno ocenil oglaševanje cen v reklamnih sporočilih in pri tem ugotovil, da je le-to vsebovalo napačne informacije in je torej bilo neresnično.
vračilo podržavljenega premoženja - upravičenec do denacionalizacije - pogoj državljanstva
Ker je bilo v posebnih upravnih postopkih ugotavljanja državljanstva razlaščenca in njegovih pravnih naslednikov pravnomočno ugotovljeno, da niti razlaščenec, niti njegova žena in otroci kot dediči prvega dednega reda na dan 28. 8. 1945 niso bili državljani Demokratične federativne Jugoslavije, je pravilna in zakonsko utemeljena presoja upravnega organa, da nobena od teh oseb ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa upravičenca po 9. členu v povezavi z 12. členom ZDen.
ZUP člen 9, 9/1, 138, 214, 214/1, 237, 237/2, 237/2-7. ZBPP člen 24. ZPPreb člen 9a.
brezplačna pravna pomoč - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe - upoštevanje navedb stranke iz dopolnitve prošnje za BPP
Določili 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP nista sama sebi namen, ampak sta v funkciji ugotavljanja celovitega in relevantnega dejanskega stanja ter zagotovitve ustrezne obrazložitve upravne odločbe, kar pomeni, da bi tožena stranka morala v izpodbijanem aktu v dokazno oceno in obrazložitev vključiti tudi konkretne argumente v zvezi z tožnikovimi navedbami iz dopolnitve prošnje.