ZDavP-2 člen 31, 32, 356, 356/2. ZDDPO-2 člen 9, 9/1, 9/2, 27. SRS (2006) standard 33. ZDru-1 člen 26.
društvo - inšpekcijski nadzor - vodenje poslovnih knjig - sestavljanje računovodskih izkazov - obveznost dokumentiranja - hranjenje in vodenje dokumentacije
Izvzemanje prihodkov iz nepridobitne dejavnosti iz obdavčitve ne pomeni, da sestavljanje računovodskih izkazov (ko gre za društvo, se opravi po SRS 33 – računovodske rešitve za društva in nepridobitne organizacije) sploh ne bi bilo potrebno.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj
Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen z ZSV, je limit, ki predstavlja prag za presojo upravičenosti določene osebe do brezplačne pravne pomoči.
ZZasV člen 19, 20, 36, 36a. ZUP člen 67, 129, 129/1, 129/1-4. ZTP člen 22b.
zasebno varovanje - izdaja službene izkaznice zasebnega varovanja - zadržek javnega reda - tajni podatki - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Tožnik zgolj s tem, da je izpolnil vprašalnik in ga podpisal, ni zadostil pogojem iz 4. odstavka 36. a člena ZZasV, saj potrebne pisne privolitve (kot izhaja iz spisovnih listin) za varnostno preverjanje ni dal, potrebno pisno soglasje pa je izrecno odklonil.
ZDDPO-2 člen 30, 30/1, 30/1-3, 30/2, 30/2-2, 35, 35/3. ZDoh-2 člen 15, 35, 36, 39. ZDavP-2 člen 139, 139/2.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno nepriznani odhodki - potni stroški - stroški za privatno življenje - dohodnina - boniteta - inšpekcijski postopek - sklepni razgovor z zavezancem
Prvostopni organ je ugotovil, da so stroški za letalske prevoze, hotelske storitve, storitve rent a car, nakup goriva in vstopnine za sejem v Las Vegasu sicer res nastali. Da bi se ta izplačila lahko štela kot plačila v zvezi s službenimi potovanji, pa bi morala obstajati povezava z dejavnostjo, ki jo opravlja tožeča stranka, česar ta ni uspela izkazati. Zato je pravilen zaključek, da gre za odhodke, ki so imeli značaj privatnosti, in so kot taki davčno nepriznani, izplačila pa so po določbah ZDoh-2 obdavčena.
Iz določbe 2. odstavka 139. člena ZDavP-2 ne izhaja kakršnakoli pravna posledica v primeru opustitve sklepnega razgovora z zavezancem za davek. Zato v danem primeru ne gre za napako, ki bi predstavljala bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Tožeča stranka pa tudi konkretno niti ne navaja, kakšna škoda naj bi ji z opustitvijo tega razgovora nastala.
Davčna obravnava bonitete po ZDDPO-2 je odvisna od davčne obravnave oziroma obdavčitve bonitet po zakonu, ki ureja obdavčitev dohodkov fizičnih oseb.
ZDoh-1 člen 85, 87, 90, 91, 92, 95. ZDavP-1 člen 311, 312.
dohodnina - davek od dobička iz kapitala - akontacija dohodnine od dobička iz kapitala - vrednost kapitala ob odsvojitvi
Na podlagi odločbe o odmeri dohodnine tožniku ni bila odmerjena in tudi ni plačal obveznosti iz naslova akontacije dohodnine od dobička iz kapitala. Plačal je odmerjeno dohodnino, pri tej pa je bil upoštevan tako doseženi dobiček iz kapitala (kot davčni vir pri izračunu davčne osnove) kot tudi (pri odmeri odšteta) akontacija iz istega naslova. Tožnik torej na podlagi izpodbijane odločbe, s katero se mu odmeri in naloži v plačilo celotna obveznost iz naslova akontacije dohodnine od dobička iz kapitala, davka ni plačal dvakrat, kot trdi v tožbi.
Vrednost kapitala ob odsvojitvi se v skladu z določbami prvega odstavka 92. člena ZDoh-1 upošteva v višini, kakršna je znana ob odsvojitvi, to pa je, z ozirom na določbe 95. člena ZDoh-1, po katerih se za čas odsvojitve šteje datum sklenitve pogodbe, v konkretnem primeru višina kupnine, kakršna je bila znana ob sklenitvi prodajne pogodbe. Kasnejša možna prilagoditev kupnine, na katero se sklicuje tožnik, zato za odločitev ni relevantna.
tožnik v upravnem sporu - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Tožnik v postopku izdaje upravnega akta ni sodeloval, niti glede na zakonska določila v tem postopku ne bi mogel sodelovati oziroma take želje niti ni izrazil. Zato mu tudi v postopku upravnega spora aktivne legitimacije za vložitev tožbe ni mogoče priznati.
Dokler območje predvidenega gradbenega posega ni registrirano kot nepremična kulturna dediščina, ne more biti predmet varstva javne koristi in iz tega razloga tudi ne more predstavljati verjetno izkazanega dejstva, ki bi moglo (če bi bilo uporabljeno v postopku izdaje gradbenega dovoljenja) pripeljati do drugačne odločitve.
dovoljenje za začasno prebivanje - delovno dovoljenje - podatki iz uradnih evidenc
Po določilu 2. alineje 1. odstavka 44. člena ZTuj-1 pristojni organ razveljavi dovoljenje za začasno prebivanje, če naknadno nastopijo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja. Dovoljenje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela pa se lahko izda tujcu, če ima delovno dovoljenje oziroma drugo potrebno dovoljenje po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (1. odstavek 32. člena ZTuj-1). Tožena stranka se je lahko oprla na uradne evidence, ki so izkazovale, da je bilo osebno delovno dovoljenje odjavljeno.
ZLV člen 98, 98/2, 102, 102/1, 102/2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
lokalne volitve - ugovor zoper delo volilnega odbora - prepozen ugovor - pravni interes za vložitev pritožbe
Pravico do meritorne odločitve v upravnem sporu izkazuje le tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic ali pravnih koristi v tem smislu, da bi mu meritorna sodna odločitev zagotavljala neko pravico ali na zakon oprto pravno korist, ki je brez (meritorne) sodne odločbe ne bi mogel doseči. Tožnica (ki je bila izvoljena za občinsko svétnico) si z vloženo pritožbo v upravnem sporu ne more (še) izboljšati svojega pravnega položaja.
ZDen člen 9, 9/1, 12. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 260/1-3.
denacionalizacija - obnova postopka - obnovitveni razlog - odločba o državljanstvu
Sodba z dne 3. 6. 2009 ne more biti obnovitveni razlog ne po 1. in ne po 3. točki 260. člena ZUP. Iz njene vsebine je jasno, da to ni nov dokaz, oziroma novo dejstvo, ki bi dopolnjevalo oziroma razjasnjevalo dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev o denacionalizacijskem zahtevku v postopku, katerega obnovo tožeča stranka predlaga. S to sodbo je bila le odpravljena procesna odločitev o pravnem sredstvu zoper odločbo o državljanstvu.
ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-2. ZGJS člen 5, 5/2. Odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda člen 4, 15, 15/1, 15/3.
kanalizacijsko omrežje - priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje - uporabnik javne kanalizacije
V konkretnem primeru tožeča stranka ni ugovarjala, da ne bi bila uporabnik iz 4. člena Odloka, da javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno oziroma, da ni potekel rok, v katerem se morajo uporabniki priključiti na javno kanalizacijo, ali da priključek tehnično ni mogoč. Ugovor, vsebinsko ponovljen v tožbi, da ima objekt ustrezno greznico, pa glede na obveznost priključitve na javno kanalizacijo ne more biti uspešen.
zaključevanje klicev v posamičnih omrežjih - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - asimetrija cen - začasna odločba - nujna potreba po ureditvi stanja - začasni ukrep zaradi varstva konkurence in pravic uporabnikov - ukrep cenovnega nadzora - skrajšani ugotovitveni postopek - nujni ukrep v javnem interesu - nevarnost za premoženje večje vrednosti
Glede na določbo 2. odstavka 125. člena ZEKom, je treba tudi določbo 95. člena ZEKom razlagati v pomenu, da posvetovanje z zainteresirano javnostjo pred sprejemom začasnega ukrepa ni obvezno, saj bi bilo ob drugačni razlagi nujno in takojšnje ukrepanje tožene stranke onemogočeno.
brezplačna pravna pomoč - upravni postopek - predhodni preizkus zadeve - ista upravna zadeva - zavrženje
Tožnica je v svoji drugi vlogi z dne 23. 7. 2010 uveljavljala isti zahtevek, ki se opira na isto dejansko in pravno stanje, kot je bilo ugotovljeno v prejšnjem postopku. Prav tako se ni spremenila materialna podlaga, na katero se opira tožničina zahteva. Navedene ugotovitve so narekovale uporabo 4. točke 129. člena ZUP in zavrženje zahteve.
Zavezanec dejanske stroške lahko uveljavlja v napovedi za odmero dohodnine. Pravna podlaga za to stališče je v četrti alinei prvega odstavka 16. člena ZDoh, ki odkazuje na 86.a člen ZDoh, ta pa določa, da se dejanski stroški uveljavljajo v napovedi za odmero dohodnine. Tožeča stranka bi torej morala v napovedi za odmero dohodnine navesti vse dohodke, v kar je šteti tudi prejemke, dosežene na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi – le-te v konkretnem primeru predstavlja plačilo pravne osebe za najemnino za stanovanje in uporabo vozila za tožečo stranko, vključno s povračilom strokov. Tožeča stranka navedenih dohodkov ni napovedala, s tem pa je bila tudi pri uveljavljanju dejanskih stroškov prekludirana.
ZDen člen 19, 19/1, 19/1-4. Pravilnik o normah in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca člen 4.
denacionalizacija - vrnitev v naravi - ovire za vrnitev v naravi - bistvena okrnitev možnosti za opravljanje dejavnosti - prostorski kompleks
Ovira po 19. členu ZDen je izjema od splošnega načela ZDen, ki kot prvenstveno obliko denacionalizacije določa vrnitev premoženja v naravi in le, če ta ni možna, obsega denacionalizacija plačilo odškodnine. Zato mora v primeru, ko so podani pogoji za denacionalizacijo, in je sporna le njena oblika, tisti, ki zatrjuje oviro za vrnitev v naravi, s konkretnimi dejstvi in okoliščinami dokazati, da so ovire dejansko podane.
V obravnavani zadevi je bil tožniku z odločbo, ki je postala pravnomočna, izrečen inšpekcijski ukrep zaradi neskladne gradnje. Odklop nedovoljene gradnje iz javne infrastrukture pa je zakonsko predvidena posledica take gradnje v 3. odstavku 158. člena ZGO-1.
Uporabno dovoljenje je po svoji naravi ugotovitvena odločba, ki se ne izvršuje. Gre za akt, katerega izdaja je vezana na uporabo objektov zgrajenih z gradbenim dovoljenjem, ter akt s katerim se potrdi skladnost gradnje tako z gradbenemu dovoljenju priloženimi projekti, kot tudi skladnost gradnje s prostorskimi akti, ki si navedeni v gradbenem dovoljenju.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, ali je nameravana gradnja na območju, ki je s posebnimi predpisi ali z ZGO-1 opredeljeno kot varovani pas gospodarske javne infrastrukture, ali na območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovano območje (1. odstavek 49.b člena ZGO-1), ali pa gre za nameravano gradnjo, ki leži na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom (2. odstavek 49.b člena ZGO-1). To pa je bistveno za odločitev, ali mora investitor pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje, k projektnim rešitvam pa soglasje pristojnega organa oziroma nosilca javnega pooblastila, oziroma so pogoji soglasodajalcev k projektnim rešitvam že pridobljeni z dnem izdaje mnenj k državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, zato mora investitor po končanem projektiranju pridobiti le soglasja pristojnih soglasodajalcev.
Ker izpodbijana delna odločba o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo temelji na pravnomočni ugotovitveni odločbi o državljanstvu za bivšega lastnika D.D., kar v zadevi ni sporno, ugotovitev državljanstva kot samostojna pravna celota pa v postopku denacionalizacije pomeni predhodno vprašanje po določbi 147. člena ZUP, tožniki neutemeljeno ugovarjajo, da je prvostopni organ odločil preuranjeno glede na sicer že izčrpana pravna sredstva.
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da Urad pri primerjavi konkurenčnih znakov vizualnih elementov sploh ni upošteval. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je Urad ugotovil, da vizualne razlike sicer obstojajo (grafični elementi prijavljenega znaka), toda pomenska in fonetična identičnost dominantnega dela nadvladata do te mere, da sta si znaka zamenljivo podobna. Prav tako se sodišče strinja s presojo podobnosti blaga, ki se nanaša na razred 30 (glede razreda 29 in 32 je blago identično), in z zaključkom Urada, da je blago prijavitelja podobno blagu vložnika ugovora.
Urad je pravilno zaključil, da vložena tožba po 116. in 119. členu ZIL-1, ki temelji na dejanski podlagi slabovernosti imetnika ugovarjane znamke oziroma na njegovi neupravičenosti do znamke, ni predhodno vprašanje v postopku priznanja znamke.