ZVrt člen 32, 32/3, 32a, 32a/1. Pravilnik o plačilu staršev za programe v vrtcih člen 3, 3/6, 8.
vrtec - plačilo za program vrtca - uvrstitev v plačilni razred - premoženje družine - kapitalski delež
Če pristojni organ ugotovi, da določeno premoženje (kapitalski delež) daje dohodke in organ te dohodke v odločbi upošteva pri ugotavljanju dohodka staršev oziroma družine, potem je treba določilo 4. alineje 1. odstavka 32.a člena ZVrt uporabiti tako, da se takšno družinsko premoženje ne upošteva. Glede na to, da med strankama ni sporno, da je organ upošteval premoženje podjetja tožničinega moža v smislu dajanja dohodkov in ga je upošteval pri izračunu dohodka staršev, potem določilo 6. odstavka 3. člena Pravilnika ne more vplivati na interpretacijo in uporabo oziroma neuporabo zakonske določbe iz 4. alineje 1. odstavka 32.a člena ZVrt. Lahko pa bi relevantne okoliščine, vezane na podjetje tožničinega moža predstavljale „dejstva in okoliščine“ v smislu 3. odstavka 32. člena Zvrt.
tožba policijske postaje zoper ministrstvo za notranje zadeve - stranka v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Niti v Ustavi RS, niti v ZUS-1 ni nobene določbe, ki bi jo bilo mogoče interpretirati tako, da omogoča upravni spor med policijsko postajo in ministrstvom za notranje zadeve, ker je slednje zavrnilo predlog policijske postaje za vložitev obdolžilnega predloga.
ZTuj-1 člen 43, 43/1, 43/1-5. ZUS-1 člen 71, 71/2.
prebivanje tujcev - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi dela - domneva o nepodrejanju pravnemu redu
Tožena stranka je obstoj razlogov za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije, ugotovila dovolj prepričljivo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in izpeljane dokazne ocene, ki jo tožnik s pavšalnimi navedbami ni uspel omajati.
Odbitek vstopnega DDV, kot uresničitev načela nevtralnosti DDV, je pravica, ki gre davčnemu zavezancu, ob izpolnjevanju določenih pogojev. Po 1. točki 1. odstavka 40. člena ZDDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV in davčni zavezanec sme odbiti DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev oziroma carinsko deklaracijo za uvoženo blago. V obravnavanem primeru gre za situacijo, ko tožniku kot kupcu ni mogoče priznati vstopnega DDV od nabav, za katere ne more verodostojno dokazati, da so bile v resnici zanj opravljene s strani izdajateljev računov, ker za to niso izpolnjeni pogoji iz 40. člena ZDDV oziroma 63. člena ZDDV-1 in ob takem stanju stvari ne gre za kršitev načela nevtralnosti, temveč za neizpolnjevanje pogojev za odbitek vstopnega DDV.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnica za objekt nima gradbenega dovoljenja, čeprav bi ga po določbah ZGO-1 morala imeti, ji je upravni organ utemeljeno izrekel inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1 s prepovedmi po prvem odstavku 158. člena ZGO-1.
Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov (v nadaljevanju sprejemnik) na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora RTV Sloveniji plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti. Šteje se, da ima sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalka ali odjemalec oziroma plačnica ali plačnik električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda pisno izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave.
ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - upravni spor - poseg v tožnikove pravice ali pravne koristi - zavrženje tožbe - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - začasna odredba - procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe
S predlogom za odložitev izvršbe je tožnica želela doseči začasno zadržanje izvršbe oziroma začasno prekinitev že začetega izvršilnega postopka iz razlogov po 3. odstavku 293. člena ZUP. Izpodbijani sklep se tako nanaša izključno na tek izvršilnega postopka in ne vsebuje odločitev o tožničin pravici, obveznosti ali pravni koristi. To odločitev je vseboval že izvršilni naslov, s katerim je bila tožnici naložena materialno pravno določena dolžnost oziroma obveznost.
Odločanje o začasni odredbi je možno le, če tožba, v zvezi s katero se zahteva izdaja časne odredbe, uspešno prestane predhoden preizkus po 36. členu ZUS-1.
davčni obračun - popravek davčnega obračuna - rok za popravo obračuna - prekluzivni rok - za odločitev relevantni predpis
Izpodbijana odločba je, glede na čas odločitve, pravilno utemeljena z določbami ZDavP-2. Da bi bil ta zakon v relevantnih določbah v nasprotju z določbami Ustave, tožnik ne zatrjuje. Sodišče samo pa v ustavnost njegovih določb tudi ni podvomilo. K temu dodaja še, da času predložitve davčnih obračunov veljavni ZDavP možnosti popravljanja davčnega obračuna (izven postopka davčnega nadzora) ni predvideval.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev v naravi - odškodnina - določitev odškodnine - zemljiški kataster
Vpis v zemljiški knjigi ne more biti dokaz o obstoju zemljišča, pač pa le o lastništvu le-tega; ali zemljišče dejansko obstaja, pa izhaja iz zemljiškega katastra.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odprava odločbe
Ker je predmet tega upravnega spora presoja zakonitosti odločbe, ki je bila odpravljena, torej ne obstaja več, tak akt tudi ne more posegati v tožnikove pravice in v njegove neposredne, na zakon oprte osebne koristi. Zato je prenehala pravovarstvena potreba in pravni interes za tožbo, kar je procesna predpostavka, ki mora obstajati ves čas postopka.
davčna izvršba - izbris družbe iz sodnega registra - aktivni družbenik - odgovornost družbenika za obveznosti izbrisane gospodarske družbe
V obravnavanem primeru je sporno, ali je tožnico mogoče obravnavati kot aktivno družbenico v smislu odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002 in s tem kot odgovorno za obveznosti izbrisane družbe. Pri tem ni spora, da je bila tožnica v sodnem registru določena za zastopnico izbrisane družbe. Razen zgodovinskega izpisa iz sodnega registra kakršnihkoli dokazil, da dejansko ni imela nikakršnega vpliva na poslovanje družbe, ni predložila. Pavšalno navajanje, da je bil zakoniti zastopnik oziroma direktor nekdo drug, je, glede na podatke sodnega registra, premalo za ugotovitev, da tožnica za obveznosti družbe ne odgovarja. Očitka upravnih organov, da je imela možnost ugovarjati status pasivnega družbenika že v letu 2006, ko je prejela prvotni sklep o davčni izvršbi, pa tudi ni pojasnila.
dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - javni razpis - pogoji javnega razpisa - izločitveni razpisni pogoj - razlaga določb razpisa - namen razpisa - upoštevanje okoliščin na strani družinskih članov oziroma članov gospodinjstva
Pri odločanju o tožničini prijavi na javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem ni mogoče uporabiti določb 1. alinee točke 2.5 razpisa ter tožnice na tej podlagi šteti za osebo, ki ne more sodelovati na razpisu. Pri tej določbi gre za razpisni pogoj in to izločitveni, kar pomeni, da širitev pogoja na situacije, ki z določbo niso zajete, ni dopustna. Po besedilu določbe se pogoj imetništva stanovanjske pravice izrecno nanaša samo na osebo, ki sodeluje na razpisu, in s tem na prosilca, to pa je v konkretnem primeru tožnica. Zato je upošteven le njen položaj in ne tudi položaj njenega moža, čeprav je bil ta imetnik stanovanjske pravice. Z določbo tudi ni predvidena situacija, ko gre za odkup stanovanja in sodno razvezo prodajne pogodbe in na katero se, prav tako samo z razlago in zato nedopustno, še dodatno širi uporaba omenjene določbe. Drugačen namen razpisa, če ta ni zajet v razpisnih pogojih, za širšo razlago od zapisane ne zadošča.
Po 2. odstavku 237. člena ZUP je bistvena kršitev pravil upravnega postopka podana tudi, če odločbe ni mogoče preizkusiti. Odločba v dejanskem pogledu preizkus omogoča le, če je dejansko stanje v njeni obrazložitvi opisano v vseh bistvenih točkah. Prvostopna odločba tej zahtevi ne zadosti. Drugostopni organ v svoji odločbi to sicer ugotovi in obrazložitev na podlagi 251. člena ZUP dopolni, vendar ugotovljene pomanjkljivosti ne odpravi v celoti. Niti v prvo- niti v drugostopni odločbi namreč ni obrazložena višina dohodka, ki ga tožnik v svoji napovedi za odmero dohodnine za leto 2002 ni napovedal, pa bi ga moral.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - sklenitev poravnave - dokazno breme
Med strankama je sporno, ali bi morala tožena stranka vlogo izvajalke storitev pravne pomoči obravnavati kot nepopolno vlogo in tožnico v smislu 67. člena ZUP pozvati k njeni dopolnitvi. Sodna praksa, izražena tudi v sodbi Vrhovnega sodišča RS X Ips 145/2007 z dne 1. 3. 2007, je glede tega zavzela jasno stališče. Dokazno breme pri uveljavljanju priglašenih stroškov je na strani tožnice, ki je bila dolžna predložiti napotnico s stroškovnikom in z vsemi prilogami, česar ni v celoti izpolnila. Zato ji tožena stranka utemeljeno ni priznala stroškov za odvetniške storitve, ki niso bile listinsko dokumentirane. Drži pa, da tar. št. 3 Odvetniške tarife (2003) v točki b določa, da se tarifa za sklenitev poravnave na naroku v pravdnem postopku zviša za 100 % (tar. št. 18). Tega tožena stranka ni upoštevala, niti se o tem predlogu tožnice ni izjasnila, čeprav je za slednje že ob vrnitvi napotnice imela vsa dokazila, to je zapisnik glavne obravnave, na katerem je bila zapisana tudi sodna poravnava.
Odlok o lokacijskem načrtu za odsek zahodne obvoznice med Lackovo cesto in krožiščem s podaljškom Kardeljeve ceste člen 3, 3-2. Odlok o lokacijskem načrtu za odsek zahodne obvoznice Dravograjske ceste med Cesto Proletarskih brigad in Lackovo cesto v Mariboru člen 3. ZUreP člen 93, 93/1, 93/3. EZ člen 59.
razlastitev - služnost
Javna korist za razlastitev nepremičnin je izkazana, saj so predvidene v državnem oziroma lokacijskem načrtu.
davčna izvršba - rubež denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - ugovor prenehanja obveznosti s pobotom
Tožeča stranka kot dolžnikov dolžnik ni ugovarjala le obstoja računov, izdanih davčnemu dolžniku, kot navaja drugostopni organ, temveč tudi njihov dogovorjeni način plačila s pobotom s terjatvijo, ki je predmet izvršbe. To pomeni, da uveljavlja in je tudi že v davčnem postopku uveljavljala prenehanje svoje obveznosti po spornem računu (s pobotom) ter s tem, da dolžniku ni dolžna, kar je zakoniti ugovorni razlog iz 174. člena ZDavP-2, ki ga ima dolžnikov dolžnik zoper sklep o izvršbi. Drugačen zaključek drugostopnega organa je zato napačen, posledično pa je nepravilna tudi izpodbijana odločitev, po kateri se, zaradi nepravilne uporabe omenjene določbe ZDavP-2, ugovor tožeče stranke ne upošteva in ne presodi, kar je nadaljnja bistvena kršitev pravil postopka.
Odredba o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna RS člen 4. ZUP člen 4, 207.
molk organa druge stopnje - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Če tožeči stranki ni bil izdan konkreten upravni akt o neugoditvi njene priglasitve za izplačilo subvencij, ji tudi ni mogoče očitati, da ni ravnala skladno s postopkovnimi določbami, če ni vložila formalne pritožbe in urgirala njeno rešitev po določbah ZUP. Navedbe tožeče stranke in podatki v upravnih spisih so zadostna podlaga za sklep, da so tudi glede odločanja drugostopnega organa izpolnjeni pogoji glede molka.
DDV - odbitek vstopnega DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravi posel
V obravnavanem primeru gre za t.i. neplačujoči gospodarski subjekt, kot jih opredeljuje navedena Uredba v 2. členu. Iz vseh ugotovitev prvostopnega organa nedvomno izhaja, da gre za navidezne posle oz. da niso bile v resnici za tožnika opravljene zaračunane dobave in storitve. Navedena okoliščina je pomembna, ker je treba dokazati opravljene dobave s strani izdajatelja računov, kar gre v breme tožnika, kolikor uveljavlja davčne ugodnosti iz tega naslova.
Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov (v nadaljevanju sprejemnik) na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora RTV Sloveniji plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti. Šteje se, da ima sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalka ali odjemalec oziroma plačnica ali plačnik električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda pisno izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - zazidano stavbno zemljišče - ovire za vrnitev v naravi - ničnost upravnega akta - park - sprememba vrste rabe zemljišča po uveljavitvi zden
Park se šteje za zazidano stavbno zemljišče, ki ga v naravi ni mogoče vrniti.
Drugostopni organ o izbrisu lastninske pravice in vzpostavitvi prejšnjega lastninskega stanja pri vložni št. … k.o. … ne bi mogel odločiti, saj taka odločitev ne more biti predmet denacionalizacijskega in sploh ne upravnega postopka.