Po določbi 5. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče v postopku predhodnega preizkusa tožbo zavrže, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.
Oseba, ki ni stranka, se lahko udeležuje postopka le zaradi varstva svoje osebne koristi, ki temelji na zakonu ali podzakonskem aktu, ne pa zaradi varstva tuje ali javne koristi. Tožeče stranke zato v upravnem postopku, pa tudi v upravnem sporu, ne morejo uspešno uveljavljati javne koristi, čeprav menijo, da pristojni organ te koristi ni ustrezno zaščitil in čeprav menijo, da so del zainteresirane javnosti, da torej posledice izpodbijane upravne določbe zadevajo tudi (ali celo predvsem) njih, saj ne gre za njihovo osebno in neposredno korist. Prav tako tožeče stranke ne morejo uveljavljati zgolj svojih dejanskih koristi, ki nimajo opore v zakonih in podzakonskih aktih, ki urejajo izdajo izpodbijane upravne odločbe.
Dosega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja ni mogoče širiti na odločanje o spornih stvarno-pravnih razmerjih. To izhaja že iz besedila 6. točke 1. odstavka 66. člena ZGO-1, ki toženi stranki izrecno nalaga zgolj preverjanje obstoja pravice graditi (in ne morda odločanja o njej) in v 1. odstavku 56. člena ZGO-1 tudi natanko predpisuje način, na katerega naj to preverjanje opravi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - gradnja na tujem zemljišču
Tožnica je stanovanjsko hišo zgradila na drugem zemljišču, kot je bilo to dovoljeno z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, zato gre za nelegalno gradnjo. Izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje podeljujeta pravico do gradnje točno določenega objekta na točno določenem zemljišču, investitor pa v nobenem primeru ne more te pravice samovoljno prenesti na drugo zemljišče in s tem doseči uporabe 153. člena ZGO-1, ki investitorju omogoča, da v določenem roku pridobi spremenjeno gradbeno dovoljenje.
ZGO-1 člen 50, 50/3, 50/7. ZJC člen 3, 3/7. Odlok o občinskih cestah člen 12.
gradbeno dovoljenje - projektni pogoji - soglasje k projektnim rešitvam - razlaga podzakonskega predpisa - uporaba javne ceste
Odlok o občinskih cestah glede na določilo 12. člena občini omogoča le, da od investitorja zahteva, da bodoči objekt priključi na obstoječo cestno povezavo na mestu in na način, ki obstoječi promet najmanj obremenjuje, ne more pa na tej pravni podlagi od investitorja zahtevati gradnje novih cest v takšnem obsegu, kot ga je določila v projektnih pogojih.
Javne ceste so lahko namenjene uporabi vsem ali samo določenim vrstam prometa, v nobenem primeru pa glede na režim splošne rabe javnih cest določila 12. člena odloka ni mogoče razlagati tako, da bi ta prestavljal zakonito podlago za prepoved prometa na javnih občinskih cestah oziroma poteh posamezni fizični ali pravni osebi.
Dejstvo sofinanciranja izgradnje komunalne infrastrukture in njegov obseg ter vrednost je mogoče ugotoviti z dokazi po določbi 2. odstavka 164. člena ZUP.
obnova upravnega postopka - obnova postopka po uradni dolžnosti - rok za obnovo postopka - sklep o dovolitvi obnove postopka - obrazloženost sklepa
Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, ali gre za obnovo na predlog ali za obnovo po uradni dolžnosti. Predvsem pa ni mogoče razbrati, ali sta bila pri uvedbi obnove spoštovana enomesečni relativni in triletni absolutni rok, ki sta predpisana za primer obnove postopka na podlagi 1. točke 260. člena ZUP in ki veljata tako za uvedbo obnove na predlog kot tudi za začetek obnove po uradni dolžnosti.
Če je stranski udeleženec vstopil v postopek, so njegovi stroški, tudi stroški v zvezi z vstopom v postopek, stroški tega postopka. Po določbi 1. odstavka 115. člena ZUP trpi stranski udeleženec predhodno, pred izdajo odločbe oziroma sklepa, s katerim se odloči o stroških postopka, te stroške sam, 1. odstavek 114. člena ZUP pa veže odločitev o stroških stranskega udeleženca na njegov uspeh v postopku. O teh stroških zato ni mogoče odločiti pred zaključkom upravnega postopka, v katerega je stranski udeleženec vstopil.
Neargumentirano zatrjevanje dejstva, ki nima podlage v upravnih spisih, ne more vplivati na sklep obeh upravnih organov, da je bilo tožniku v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja omogočena udeležba, zaradi česar ni verjetno izkazana okoliščina, s katero utemeljuje obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena ZUP.
Že ob izdaji prve odločbe o odmeri komunalnega prispevka tožečima strankama Odlok o komunalnem prispevku ni več veljal in zato ni mogel predstavljati podlage za odmero komunalnega prispevka. Z Odlokom o spremembi Odloka o komunalnem prispevku je bil spremenjen do takrat že neveljaven predpis, ki zgolj zaradi te spremembe ni „oživel“.
Zakonsko podlago za izdajo izpodbijane odločbe predstavlja ZPNačrt. Po določbi 1. odstavka 108. člena ZPNačrt se postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po doslej (dotlej) veljavnih predpisih, ki pa jih, kot je bilo obrazloženo, v obravnavanem primeru ni. Komunalni prispevek je zato mogoče odmeriti le z uporabo predpisov, sprejetih na podlagi ZPNačrt
Po uveljavitvi ZBPP-B dne 1. 9. 2008 so pristojni organi brezplačno pravno pomoč v obliki prvega pravnega nasveta dajali samo na podlagi posebnega zaprosila stranke, kar je omejitev glede na prej veljavni zakon. Če interesa stranke ni pravočasno zavaroval odvetnik, ki jo je zastopal v zadevi in ki ji je bil v kasneje izdani odločbi o brezplačni pravni pomoči tudi določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči v pravdnem postopku, te napake ne more v danih okoliščinah konkretnega primera odpraviti uporaba določila 7. člena ZUP. To pomeni, da je imela tožena stranka zakonito podlago za zavrnitev zahtevka za izdajo dopolnilne odločbe, ker vprašanje oprostitve plačila sodnih taks ni bilo predmet postopka v smislu 1. odstavka 220. člena ZUP.
vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - spremenjene okoliščine - dolžnost obveščanja - rok za obvestilo
Upoštevaje sankcije, ki zadenejo upravičenca v primeru, ko organa za brezplačno pravno pomoč ne obvesti pravočasno o spremembi podatkov, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na pravico do brezplačne pravne pomoči, je dolžan upravičenec organ o tem obvestiti na preverljiv način.
V konkretnem primeru je bilo v postopku ugotovljeno, da ni izpolnjen pogoj iz 4. točke 7. odstavka 48. člena ZDDV, saj iz računov dobaviteljev za predmetna rabljena vozila ni razvidno, da je bil DDV obračunan od razlike v ceni, oziroma ni razvidno, da bi bil DDV sploh obračunan. Tožnik v postopku ni dokazal, da je bil DDV pri prodajalcu obračunan od razlike v ceni, novim fotokopijam računov, ki jih je v postopku predložil tožnik, in na katerih je dodana klavzula o DDV, pa davčni organ ni poklonil verodostojnosti, saj je zaključil, da ne gre za verodostojne listine po SRS.
Tožena stranka je v postopku pravilno ugotovila obstoj pogoja za zavrženje tožnikove vloge, to je, da je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno in je bilo tožnikovemu zahtevku v celoti ugodeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodnina
Tožena stranka se je pri odločanju pravilno oprla na določbe 24. člena ZBPP glede izpolnjevanja pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in sicer glede razumnosti zadeve oziroma verjetnega izgleda za uspeh.
Po določbah ZD pride do vstopne pravice vnukov pri dedovanju po zapustniku le, če zapustnik preživi svojega otroka. V povezavi z 12. členom ZDen to omeni, da je vnuk prejšnjega lastnika podržavljenega premoženja upravičenec le pod pogojem, da je prejšnji lastnik umrl za svojim otrokom, ki je oče oziroma mati vnuka.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - zaslišanje stranke - možnost sodelovanja stranke v postopku
Sodelovanje tožnika kot stranke v postopku bi bilo nujno potrebno, da bi se izjasnil o dejstvih in okoliščinah prebivanja v državi po letu 1992 in predlagal morebitne priče, ki bi njegove navedbe lahko potrdile, ali pa predložil listinske dokaze, ki bi izkazovali njegovo dejansko prebivanje. Po presoji tožene stranke namreč tožnik ni uspel dokazati dejanskega življenja v Republiki Sloveniji od leta 1992 do 2005, ko je vložil prošnjo. Dokazna ocena tožene stranke pa je po presoji sodišča posplošena in zato njen sklep, da tožnik ne izpolnjuje zakonskih pogojev za izdajo dovoljenja, preuranjen. Tožniku namreč v ponovljenem postopku po sodbi tega sodišča ni bila v skladu z določili 9. in 138. člena ZUP in natančnimi napotki sodišča iz prvotne sodbe na učinkovit način dana možnost sodelovanja v postopku. Od izdaje sodbe do izdaje izpodbijane odločbe je kot stranka prejel le eno vabilo na ustno zaslišanje. To zaslišanje pa je bilo razpisano 11 mesecev prej. Kljub temu upravni organ tožnika ni več ponovno povabil k sodelovanju v postopku (v ustni ali pisni obliki) niti po izdaji sodbe tega sodišča, s katero je sodišče zaradi molka uprave toženi stranki odredilo rok 60 dni za izdajo odločbe v zadevi.
Ker eden od tožnikov ob izdaji izpodbijane razlastitvene odločbe ni bil več zemljiškoknjižni solastnik nepremičnine, z izpodbijano odločbo ustanovljene služnosti ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo in odločbe izvršiti.
denacionalizacija - način vračanja - vračilo v naravi - ovire za vračilo v naravi - povečana vrednost nepremičnine - prepoved razpolaganja
Ker se je upravni organ pri odločitvi skliceval na določbo 2. odstavka 25. člena ZDen, ki se lahko uporablja le v primeru, ko organ ugotovi, da za vrnitev nepremičnine ni podanih ovir za vrnitev nepremičnine v naravi ali če to ni sporno, pri tem pa se ni opredelil do ugovorov zavezane stranke, da za vrnitev predmetne nepremičnine obstaja ovira za vrnitev v last in posest iz 4. točke 1. odstavka 19. člena ZDen, je zmotno uporabil materialno pravo, kar je vplivalo na odločitev v tej zadevi.
obnova postopka - gradbeno dovoljenje - vplivno območje objekta - stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
V primeru, ko oseba, ki ni imela možnosti udeležbe v postopku kot stranski udeleženec, meni, da vplivno območje ni bilo pravilno določeno, lahko v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZGO-1 predlaga obnovo postopka. Svoji vlogi pristojnemu upravnemu organu mora priložiti ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno.
brezplačna pravna pomoč - predlog za odmero stroškov - zavrnitev predloga - izrek odločbe - tožnik v upravnem sporu - pravni interes
Iz izreka odločbe o dodelitvi Bpp ni mogoče povsem jasno in nedvomno razbrati, za katero procesno dejanje v postopku o prekršku je bil odvetnik upravičenki določen. ZP-1 namreč inštituta „zagovora“ v postopku o prekršku ne pozna. Ker iz podatkov v spisih izhaja, da je bil v postopku o prekršku poleg obdolženke (upravičenke) kot priča zaslišan tudi policist in je tožena stranka štela, da je bilo zadnje dejanje v postopku o prekršku opravljeno z dnem zaslišanja policista (to je z dnem 15. 6. 2010), to kaže na to, da je štela tudi, da je bil odvetnik upravičenki postavljen ne samo za njeno zaslišanje (dne 14. 6. 2010), temveč za njeno obrambo. To pa posledično pomeni, da je bil odvetnik dodeljen upravičenki tudi do izdaje oziroma prejema sodbe v postopku o prekršku.
Prvotožeča stranka v obravnavani zadevi (plačilo stroškov odvetnika) ni bila stranka v postopku, saj z izpodbijanim aktom ni bilo poseženo v njen pravni položaj. Zato ne izkazuje pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu.