brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - polnoleten otrok kot družinski član
Tožničina sinova sta odrasli osebi. Po 2. alinei 1. odstavka 23. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči se za družinskega člana prosilca štejejo otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja. Ne iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, niti iz določb Zakona o socialnem varstvu ne izhaja starševska dolžnost preživljanja odraslih otrok, čeprav nimajo lastnega premoženja.
ZMZ člen 59, 59/1, 59/1-1, 59/1-3, 55, 55/1, 55/1-2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcem - dublinski postopek - pristojna država za obravnavo prošnje za priznanje mednarodne zaščite
V zadevi ni sporno, da je imel tožnik do dne 14. 2. 2009 dovoljenje za prebivanje in delo, C viza, v času odločanja pa ima potrdilo o prebivanju na ozemlju kantona v Švici. To dejstvo je na zaslišanju tudi sam potrdil, zato je izpolnjen pogoj za omejitev gibanja po 1. alinei 1. odstavka 59. člena ZMZ.
Razlog iz 3. alinee 1. odstavka 59. člena ZMZ je podan s tem, ker je tožena stranka iz baze prstnih odtisov EURODAC ugotovila, da je tožnik predhodno dne 29. 9. 2010 že zaprosil za mednarodno zaščito v Franciji
ZPOP člen 1, 17a. Javni razpis za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v letu 2009.
javni razpis - sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme - ugotovitev velikosti podjetja
Prvi opredelilni kriterij, po katerem se določi velikost podjetja, je število zaposlenih, ki je ključen podatek za uvrstitev v določeno kategorijo, zato dejstvo, da po letnem prometu oziroma bilančni vsoti tožeča stranka ne dosega določenega praga, na konkretno uvrstitev nima vpliva.
Zaradi posebnosti pri postopkih javnih razpisov, kjer sodeluje veliko strank, postopati pa je treba hitro, temeljijo odločitve predvsem na podatkih podanih v prijavnih vlogah, zato je na stranki sami, da preveri in jamči za njihovo pravilnost in tudi resničnost.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - dokazovanje lastništva zemljišč
Po določbi 49. člena SPZ se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo, zato tožnik domneve iz 1. odstavka 11. člena SPZ, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, ni mogel uspešno izpodbiti zgolj s predložitvijo enajst let stare prodajne pogodbe, ob čemer niti ne zatrjuje, da bi bila ta pogodba do časa odločanja vsaj predlagana za vpis v zemljiško knjigo.
ZGO-1 posebej ne ureja postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za že obstoječ objekt, tako imenovane legalizacije, zato se tak postopek glede pravne ureditve v ničemer ne razlikuje od postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo, ki je šele načrtovana oziroma nameravana.
Zakon v okviru postopka izdaje gradbenega dovoljenja predvideva izključno preverjanje ustreznosti oziroma zakonitosti nameravane gradnje, kot je prikazana v projektni dokumentaciji, ne pa na podlagi dejanskega stanja v naravi, saj slednje ni predmet postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč povsem samostojnih inšpekcijskih postopkov.
Tožeča stranka pravni interes izkazuje le toliko, kolikor gre za zaščitno njenih neposrednih interesov, ki jih ima kot lastnik nepremičnin na relevantnem območju ter temeljijo na določbah ZGO-1, prostorskega akta in drugih predpisov, ki urejajo izdajo gradbenega dovoljenja.
Tožeča stranka ne more uspešno uveljavljati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru zaščite javne koristi.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-3, 66/1-5. ZUP člen 260, 260/1, 260/4, 147, 147/1.
gradbeno dovoljenje - obnova upravnega postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi - predhodno vprašanje - predhodno soglasje - komunalni prispevek
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, kar pomeni, da posega v dokončno ali pravnomočno upravno odločbo, zato je zakonske določbe, na podlagi katerih je obnovo mogoče dovoliti, treba razlagati ozko oziroma restriktivno in ne široko. Dejstvo, ki je nastalo po končanem upravnem postopku, pa vpliva na strankino pravico ali obveznost, je lahko razlog za začetek novega postopka, ki mu je podlaga na novo nastalo in spremenjeno dejansko stanje, ne pa razlog za obnovo končanega upravnega postopka, ki predpostavlja staro in že poprej obstoječe dejansko stanje.
Glede na določbo 1. odstavka 66. člena ZGO-1 ne izdaja soglasij, ne odmera komunalnega prispevka, ki je podlaga za poravnavo zakonsko določenih dajatev, ne predstavljata odločanja o prehodnem vprašanju v smislu 1. odstavka 147. člena ZUP.
ZKZ člen 80. ZUP člen 9, 9/3, 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2.
agromelioracija - sanacija peskokopa - načelo zaslišanja stranke - skrajšani ugotovitveni postopek
Če listin ni mogoče uvrstiti ne med dejstva in dokaze, ki jih je navedla oziroma predložila stranka, ne med dejstva, ki so organu znana, in tudi ne med uradne podatke, ki jih ima organ, izvedbe teh dokazov ni mogoče obravnavati v skrajšanem ugotovitvenem postopku po 1. odstavku 144. člena ZUP.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja - vplivno območje - vplivno območje objekta - prikaz vplivnega območja objekta - dolžnost predložitve ekspertnega mnenja - stroški postopka v upravnem sporu
Investitorji so vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja vložili v času, ko so se še uporabljale določbe, veljavne pred novelo ZGO-1B, za vplivno območje ni mogoče uporabiti določb 49.a člena novele ZGO-1. Ministrstvo bi moralo tožničin predlog za obnovo postopka obravnavati na podlagi 3.odstavka 70. člena ZGO-1 in tožnici dati možnost dokazati, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno.
Po ustaljeni upravno sodni praksi in tudi pravni teoriji se določilo 3. odstavka 70. člena ZGO-1 z namenom zavarovanja pravic in sodelovanja strank v postopku lahko razlaga le tako, da pristojni organ predloga za obnovo postopka, ki mu ni predloženo ekspertno mnenje, po preteku roka 15-dnevnega roka ne sme zavreči, temveč mora stranko v skladu z določili 67. člena ZUP, ki velja za nepopolne vloge, pozvati, da predloži ustrezno ekspertno mnenje.
Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je bil izdan na podlagi pooblastila iz 3. odstavka 25. člena ZUS-1. Pri vprašanju, ali je določen podzakonski akt nezakonit, gre za presojo, ali je bil izdan v skladu z zakonskim pooblastilom, na podlagi katerega je izdan, zato nezakonitosti Pravilnika ni mogoče presojati na podlagi ZOdvT oziroma ZOdv.
carina - obračun carinskega dolga v obnovljenem postopku - preferencialna obravnava blaga - neizpolnjevanje pogojev
Ob pravnomočni odločitvi, da se postopek carinjena v obsegu preferencialne obravnave blaga obnovi ter posledično obračuna carinski dolg v postopku obnove, tožeča stranka tudi ne more z uspehom uveljavljati uporabe 154. člena Carinskega zakona o naknadnem obračunu carinskega dolga, kot postopkovno ugodnejše podlage za odločitev. V obnovljenem postopku pa je odločitev glede obračuna carine odvisna od ugotovitve, ali je bila preferencialna obravnava blaga v prvotnem postopku upravičena ali ne.
ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih v Občini Koper člen 16, 16-5.
gradbeno dovoljenje - skladnost projekta s prostorskim aktom - višinski gabarit stavbe
Ker se iz severne strani objekt dviguje v 4 etažah nad urejeno koto terena, je že na podlagi tega dejstva zaključiti, da predvidena gradnja ni skladna z določilom 5. alinee 16. člena PUP, po katerem je višinski gabarit stavbe na ravnem terenu ali na terenu z rahlim nagibom od P do P+1 s kletjo, ki je v celoti ali s streh strani vkopan oz. je kota pritličja največ 1,20 m nad terenom ali 1,50 m v medetažnih zamikih.
ZPKri člen 15, 15/1, 15/2. ZUP člen 9, 9/1, 146, 146/1, 237, 237/1, 237/1-4, 237/2, 237/2-3.
poprava krivic - politični zapornik - načelo zaslišanja stranke - kršitev načela zaslišanja stranke - bistvena kršitev pravil postopka - zavrženje zahteve
Komisija je o priznanju statusa politične zapornice tožničini materi, glede na razloge svoje obrazložitve odločila po vsebini, zato je način odločitve (da se zahteva zavrže) v tem delu napačen in bi moral tudi izrek vsebovati vsebinsko odločitev.
Tožnici pa tudi ni bila dana možnost, da se udeleži postopka in da se izjavi o dejstvih n okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kar po določbah 3. točke 2. odstavka 237. člena ZUP predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - dejstva, ki bi lahko pripeljala do drugačne odločbe - denacionalizacija
Navedbe tožeče stranke, da denacionalizacijska upravičenka, kljub pooblaščenki odvetnici ni bila sposobna izražati volje v postopku denacionalizacije, so brezpredmetne, saj vlagateljici zahteve za denacionalizacijo ni bila odvzeta opravilna sposobnost. Poleg tega je tožeča stranka, kot pravna naslednica po smrti denacionalizacijske upravičenke, to je od 17. 5. 2005, nadaljevala denacionalizacijski postopek, ki se je končal z izdajo odločbe dne 30.8.2006.
Javni razpis za ukrep Povečanje gospodarske vrednosti gozdov iz PRP 2007-2013 za leto 2009 (Uradni list RS, št. 35/09).
nepovratna sredstva - zahtevek za izplačilo - kršitev razpisnih pogojev - oddaja naložbe v najem
Oddajanje delovnega stroja v najem je takšna sprememba uporabe naložbe, ki ni skladna z namenom dodeljevanja nepovratnih sredstev za namen izboljšanja učinkovitosti gospodarjenja z gozdovi, saj upravičencu kot najemni predmet prinaša finančne učinke, kot tak pa prispevek v gozdni dejavnosti ni več v povezavi z upravičencem.
lokalne volitve - rok za vložitev ugovora zoper kandidatno listo
Tožnik se ne more z uspehom sklicevati na to, da mu seznam liste kandidatov ni bil vročen, saj 96.a člen ZLV začetek teka roka za vložitev ugovora veže na dan objave seznama list kandidatov.
Ob izdaji izpodbijanega sklepa, s katerim je davčni organ tožniku prepovedal razpolaganje z nepremičninami do dneva izpolnitve davčne obveznosti ter hkrati pristojnemu sodišču odredil vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin v zemljiško knjigo, je bilo podano dovolj utemeljeno pričakovanje, da bo izpolnitev davčne obveznosti onemogočena ali precej otežena. Pri tem je treba poudariti, da se z ozirom na zakonsko besedilo 111. člena ZDavP-2 ne zahteva, da bo zavezanec za davek sam onemogočil ali precej otežil izpolnitev obveznosti in s tem obstoj subjektivne nevarnosti za neizpolnitev, temveč zadošča obstoj objektivnih okoliščin, ki jih davčni organ lahko ugotovi tudi po uradni dolžnosti.
Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Turnišče člen 14, 14/1, 16.
inšpekcijsko nadzorstvo - javno kanalizacijsko omrežje - priklop na izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje - obvezna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje
Odlok v 14. členu določa, da je priključitev obstoječih in novih objektov na javno kanalizacijsko omrežje obvezno, če je priključek tehnično izvedljiv. V primeru, da priključitev tehnično ni enostavno izvedljiva ali pa kanalizacijsko omrežje v bližini obravnavanega objekta ni zgrajeno, je lastnik do zgraditve javne kanalizacije dolžan interno omrežje za odpadne vode urediti na drug ustrezen način, po navodilih pristojne inšpekcije oziroma v skladu s projektno dokumentacijo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - administrativne in sodne prepovedi- nujna ali redna brezplačna pravna pomoč - izvršilni postopek - izločitev sodišča
ZPP izločitve sodišča ne pozna. Prav tako je Upravno sodišče po veljavni zakonodaji Republike Slovenije edino stvarno pristojno sodišče za reševanje upravnih sporov s področja brezplačne pravne pomoči.
Določba 1. odstavka 36. člena ZBPP, ki ureja nujno brezplačno pravno pomoč, toženi stranki v ničemer ne preprečuje, da se tudi v postopku za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči ne opredeli do podatkov, ki so ji na voljo v času odločanja, še posebej, če je to potrebno za izpeljavo postopka v smislu 1. odstavka 1. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za narok
V uvodnem delu četrtega dela odvetniške tarife, konkretno pod tč. 2 opombe 4 je navedeno, da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku za glavno obravnavo. Iz tega besedila je torej nedvoumno razvidno, da v kazenskem postopku pripada odvetniku nagrada za vsak narok posebej. Pri pravdnem postopku pa je besedilo drugačno in je navedeno zgolj to, da nagrada za narok nastane za zastopanje stranke na naroku. Če bi hotel zakonodajalec tudi za pravdni postopek določiti, da pripada odvetniku nagrada posebej za vsak narok, bi tudi v tretjem delu odvetniške tarife uporabil enako besedilo, kot ga je uporabil v četrtem delu, ko gre za kazenske postopke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - odškodnina - dokazovanje škode
Tožena stranka je pravilno odločila, da vložitev odškodninske tožbe ne bi bila razumna, saj le pavšalno navajanje škode za odškodninsko odgovornost ne zadostuje, prav tako morajo biti kumulativno podani pogoji (nedopustno oziroma protipravno ravnanje, nastanek škode in vzročna zveza med takšnim ravnanjem in nastalo škodo). Vzročna zveza med zatrjevanim nedopustnim oziroma protipravnim ravnanjem obeh odvetnikov in škodo, ki jo tožnik zatrjuje, ni verjetno izkazana, kar potrjuje tudi sklep ODT, iz katerega izhaja, da ravnanje odvetnikov ni bilo protipravno.