dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni položaj prosilca
Tožena stranka je v postopku pravilno ugotovila, da tožnik prejema mesečno pokojnino v višini 818,92 EUR in tako presega višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Tako ugotovljenemu dejanskemu stanju tožnik ne ugovarja.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - posamezno opravilo - sestava in vložitev odgovora na pritožbo - obseg odobrene BPP
Odmera nagrade mora biti v skladu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kjer je navedeno, za katero pravno storitev je odvetnik postavljen. Zaradi tega je tožena stranka pravilno upoštevala tar. št. 3502, ki se nanaša na posamezno opravilo. Če bi bil tožnik pooblaščen za zastopanje upravičenca za celoten postopek v tej zadevi, upravičenec za vložitev odgovora na pritožbo ne bi potreboval nove odločbe o brezplačni pravni pomoči.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - posamezno opravilo - sestava in vložitev zahteve za sodno varstvo v zvezi s plačilnim nalogom
Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je bil tožnik kot odvetnik upravičenki za brezplačno pravno pomoč postavljen samo za posamezno opravilo (sestavo in vložitev zahteve za sodno varstvo), zato je tožena stranka pravilno ravnala, ko je tožniku za opravljeno storitev – posamezno opravilo priznala stroške zastopanja po tarifni številki 5600.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči
V obravnavani zadevi se preizkuša samo pravilnost sklepa, s katerim je bilo tožnici naloženo, da mora neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč vrniti, s tem da se je že v predhodnem postopku s posebno odločbo ugotovilo, da je bila brezplačna pravna pomoč neupravičeno prejeta.
obvezno cepljenje otrok - vloga za opustitev obveznega cepljenja - nepopolna vloga
Ker tožnik kot predlagatelj opustitve obveznega cepljenja upravnemu organu tudi po pozivu za dopolnitev vloge ni posredoval vseh zahtevanih podatkov oz. dokazil, je organ ravnal pravilno, ko je vlogo na podlagi 67. člena ZUP kot nepopolno zavrgel.
ZSRT člen 19, 20, 21, 24, 26. ZLS člen 67. ZUP člen 16. URS člen 2, 14, 32, 147.
turistična taksa - pavšalna turistična taksa - izvirna pristojnost občine - stvarna pristojnost za odločanje o pritožbi - kršitev načela enakosti - nesorazmernost dajatve - neustavnost zakona - neustavnost oziroma nezakonitost predpisa
Turistična taksa je občinska dajatev, ki jo v skladu s 147. členom Ustave občina uvede ob pogojih iz ZSRT. Da gre za izvirno pristojnost občine, izhaja tudi iz določbe 2. odstavka 20. člena ZSRT. Ob upoštevanju povedanega je za odločanje o pritožbi zoper odločbo o odmeri turistične takse pristojen župan.
Določitev pavšalne dajatve za lastnike počitniških hiš in stanovanj ne pomeni kršitve načela enakosti iz 14. člena Ustave. Njihov položaj ni enak položaju turistov in tudi ne položaju stalnih prebivalcev v občini. Ker gre za različne položaje, je na mestu njihova različna (zakonska) obravnava. Zakonski pogoji in pooblastilo za določitev turistične takse v ZSRT so dovolj določni. Občinam je prepuščena odločitev, ali bodo takso uvedle, ter določitev njene višine v razponu (1. odstavek 26. člena ZSRT), pogoji pa so opredeljeni v 2. odstavku 24. člena ZSRT tako, da ni mogoče govoriti o možnosti arbitrarnega odločanja s strani občine in s tem o kršitvi načela pravne države iz 2. člena Ustave. V primeru pavšalne turistične takse ne gre za dvojno obdavčenje zasebne lastnine, saj tožnik v skladu z ZSRT s to dajatvijo plača uporabo določenih storitev in ugodnosti, ki se mu zato ob vsakokratni uporabi ne zaračunajo posebej. Očitek, da gre za diskriminacijo, je torej neutemeljen, tak pa je v konkretnem primeru tudi očitek o nesorazmernosti med dajatvijo in povračilom pri plačilu pavšalne turistične takse. Posega v pravico iz 32. člena Ustave tako očitno ni, s tem pa tudi ni neustavnosti določb ZSRT in neustavnosti oziroma nezakonitosti Odloka.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - posamezno opravilo - sestava in vložitev pritožbe v pravdni zadevi - obseg odobrene BPP
Odmera nagrade odvetniku mora biti v skladu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kjer je točno navedeno, za katero pravno storitev je odvetnik postavljen. Tožena stranka je upoštevala tar. št. 3502, ki se nanaša na posamezno opravilo. Če bi bil tožnik pooblaščen za zastopanje za celoten postopek v zadevi, upravičenec za vložitev pritožbe ne bi potreboval nove odločbe o brezplačni pravni pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh v sporu kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ker je zelo verjetno, da tožnik zaradi zamude prekluzivnega roka v postopku, v zvezi s katerim prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne bo uspel, je upravni organ njegov zahtevek za dodelitev BPP iz razloga nerazumnosti po 24. členu ZBPP pravilno zavrnil.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - kvadratura stavbe
Tožnik v postopku ne more uspešno nasprotovati ugotovljeni kvadraturi stavbe, saj se v postopku vpisa stavbe v register stavb vpis izvrši v skladu z izdelanim elaboratom, ki pa mu tožnik ne nasprotuje.
ZV-1 člen 105, 105/2, 108, 125, 125/1, 125/1-1. Pravilnik o oskrbi s pitno vodo člen 13, 13/1, 14, 14/2, 14/3.
vodno dovoljenje - izdaja vodnega dovoljenja - neposredna raba vode za lastno oskrbo s pitno vodo
Poselitvena območja, na katerih je omogočena oskrba s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, predvidi pod pogoji iz drugega odstavka 14. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo lokalna skupnost v programu komunalnega opremljanja naselij. Če pa občina takšnega programa nima, mora okoliščine iz drugega odstavka 14. člena pravilnika razjasniti organ, pristojen za odločanje o izdaji vodnega dovoljenja.
Ker je tožnik uveljavljal prednostno pravico do nakupa kmetijskih zemljišč tudi kot drug kmet, je bilo za odločitev v zadevi treba ugotoviti, ali izpolnjuje pogoje za priznanje statusa kmeta v skladu z določbo 24. člena ZKZ.
ZBPP člen 1, 1/3, 11, 11/3, 24, 24/1, 24/1-1, 24/3. ZUS-1 člen 22, 22/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva - predlog za izločitev sodišča
Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh oziroma da ni očitno nerazumna.
ZPP, ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, instituta izločitve sodišča ne pozna.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - stranka v postopku - stranski udeleženec
Upravni organ je začel postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča po uradni dolžnosti na podlagi obvestila tožnic, da stranka z interesom ne prebiva več na tem naslovu. Že samo to dejstvo, na katero se sklicujeta tožnici, pa še ne pomeni, da se jima s tem tudi daje možnost sodelovanja v postopku kot stranskim udeležencem po določbi 43. člena ZUP.
melioracijsko območje - melioracijske površine - nadomestilo za kritje stroškov za delovanje in vzdrževanje objektov in naprav na melioracijskih območjih - zavezanec za plačilo
Za melioracijske površine, za katere je treba plačevati oziroma prispevati sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje sistemov, štejejo vse tiste parcele, ki se nahajajo znotraj določenega melioracijskega območja.
davek od dohodkov iz dejavnosti - akontacije davka - odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga
Davčnega dolga, ki je nastal zaradi neplačevanja akontacij iz naslova davka od dohodkov iz dejavnosti, ni mogoče odpisati, dovoliti pa tudi ni mogoče obročnega plačila.
V tej zadevi ne gre za obročno odplačevanje blaga, pač pa je razmerja med tožnikom in potrošniki šteti za kreditno pogodbo, saj je višje stroške dostave šteti za stroške kredita.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - nagrada za narok
Ker v tretjem delu odvetniške tarife (upravni spor, postopek pred delovnimi in socialnimi sodišči, pravdni postopek, nepravdni postopek in posebni postopki) ni eksplicitno določeno, da nagrada za narok nastane za udeležbo na vsakem posameznem naroku, kot je to jasno določeno v četrtem delu odvetniške tarife za naroke v kazenskem postopku, je tožena stranka po mnenju sodišča pravilno štela, da se v pravdnih postopkih ne priznava nagrada za vsak narok in je zato ravnala pravilno, ko je tožniku odmerila nagrado in stroške zastopanja po tar. št. 3102 samo v enkratnem znesku.
ZGD člen 394. ZDavP-2 člen 2, 2/3, 47, 97, 125, 125/2, 126, 126/2.
davčna izvršba - davčne obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik - zastaranje pravice do izterjave davka - solidarna odgovornost družbenika
Sodišče ne dvomi v tožnikov položaj aktivnega družbenika izbrisane družbe. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik eden od ustanoviteljev izbrisane družbe, da je njen (čeprav manjšinski) družbenik ter obenem tudi direktor družbe. Glede na družbeno pogodbo kot direktor vodi posle družbe in zastopa družbo brez omejitev. Čim je tako, so izpolnjene zahteve, ki jih je za položaj aktivnega družbenika postavilo Ustavno sodišče. Kot direktor družbe je namreč tožnik imel najmanj možnost, da poslovodi družbo in da je vključen v gospodarjenje, to je v njeno redno upravljanje, in da je z njim, kolikor sam ne ukrepa, vsaj seznanjen, s tem pa je imel tudi možnost vpliva tudi na nastanek spornih davčnih obveznosti družbe in njihovo izpolnjevanje.
Solidarna odgovornost družbenikov za dolgove družbe pomeni, da lahko upnik zahteva izpolnitev, vse dokler obveznost ni izpolnjena, od kateregakoli dolžnika. Zato ni ovire, da se obveznost terja in sklep o prisilni izterjavi izda tudi B.B., ki je (bil) prav tako kot tožnik družbenik izbrisane družbe. Z izpolnitvijo davčne obveznosti enega solidarnega davčnega zavezanca se davčna obveznost vseh solidarnih davčnih zavezancev šteje za izpolnjeno. V primeru preplačila ali večkratnega plačila pa nastane obenem, in to uradoma, tudi obveznost davčnih organov do vračila preveč plačanih obveznosti na podlagi določb 97. člena ZdavP-2, zato do oškodovanja zavezancev za plačilo ne more priti.
Postopek, uveden zoper družbo, se v primeru njenega izbrisa po določbah ZFPPod proti družbeniku nadaljuje. Proti družbeniku se nadaljuje in (ponovno) ne začne tudi postopek davčne izvršbe. V pogledu pretrganja zastaranja pravice do izterjave davka je zato relevanten tudi postopek, ki se je pred tem vodil zoper izbrisano družbo, ter akti, izdani izbrisani družbi v tem postopku.
brezplačna pravna pomoč - upravni postopek - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Ker tožnik nepopolne prošnje za brezplačno pravno pomoč kljub vabilu oziroma pozivu za dopolnitev ni dopolnil, jo je tožena stranka pravilno zavrgla kot nepopolno.