ZBPP člen 14. ZSV člen 23. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - primerno stanovanje
Pri ugotavljanju površine primernega stanovanja po 14. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem se upoštevajo le družinski člani po določbah 23. člena ZBPP in ne tudi ostali člani gospodinjstva, ki v stanovanju živijo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek prosilca - ugotavljanje višine lastnega dohodka - upravni spor - stvarno pristojno sodišče
Tožnik je v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč imel prejemke iz naslova pokojnine v višini 818,92 EUR mesečno, to pa je znesek, ki presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je 453,60 EUR.
Za reševanje upravnih sporov s področja brezplačne pravne pomoči je edino stvarno pristojno le Upravno sodišče Republike Slovenije.
Določbe 5., 6. in 9. člena Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v določbah 124. člena ZV-1.
Iz določb ZV-1 izhaja načelo, po katerem naj se s plačilom za rabo vodnega dobra zagotovi povrnitev stroškov, zaradi česar mora biti to upoštevano pri določanju cene za osnovo vodnih povračil.
Cena za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2008, je bila v nasprotju z 8. členom Uredbe, po katerem ceno določi Vlada do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto, določena šele s Sklepom, objavljenim v Uradnem listu RS dne 4. 3. 2008. Stališče tožeče stranke, da do uveljavitve Sklepa Vlade cena ni bila določena, je točno. Vendar nastala pravna praznina nasprotuje zakonski ureditvi in jo je zato treba zapolniti. Ker je s Sklepom Vlade določena cena povsem enaka tisti, ki je veljala za predhodno obdobje (leto 2007), je po presoji sodišča tudi za obdobje, ko cena ni bila določena, treba uporabiti tisto, ki ustreza ceni, določeni s Sklepom Vlade.
ZLPP člen 13, 13/2. ZUP člen 274, 274/1, 274/1-2. ZDen člen 2, 69.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - pravnomočno rešena zadeva - isto dejansko in pravno stanje zadeve
Ker je bilo z obema upravnima odločbama urejeno isto pravno vprašanje (to je vprašanje vračila oz. lastništva nepremičnin), je po ZUP podan razlog za odpravo kasneje izdane odločbe po nadzorstveni pravici.
ZUP člen 260, 260-9, 263, 263/1, 263/1-5. ZGO-1 člen 82, 82/3. Pravilnik o gradbiščih člen 2, 2/1, 2/2.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka - subjektivni rok za vložitev predloga - gradbiščna tabla
Šteje se, da so z dnem postavitve gradbiščne table zainteresirane osebe izvedele, da gradbeno dovoljenje obstaja, kar pomeni, da je zanje (najkasneje) s tem dnem začel teči enomesečni subjektivni prekluziven rok za vložitev predloga za obnovo postopka po 5. točki prvega odstavka 263. člena ZUP.
mednarodna zaščita - redni postopek - enotni postopek mednarodne zaščite
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožniku ni mogoče priznati statusa begunca po drugem odstavku 2. člena ZMZ. Ni pa pojasnila, zakaj tožnik ne izpolnjuje pogojev za subsidiarno zaščito. Enotni azilni postopek po 34. členu ZMZ namreč pomeni, da tožena stranka najprej presoja pogoje za priznanje statusa begunca in šele če ti niso izpolnjeni, pogoje za priznanje subsidiarne oblike zaščite po tretjem odstavku 2. člena ZMZ. Tožena stranka pa navedenih določb ZMZ ni upoštevala in pogojev za subsidiarno zaščito ni ugotavljala.
Četudi je tožena stranka ugotovila, da tožnik ni izkazal splošne verodostojnosti, to še ne pomeni, da v obravnavni zadevi ne bi mogli biti izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 2. člena ZMZ za priznanje statusa subsidiarne oblike zaščite.
Niti ZGO-1 niti kakšen drug predpis v zvezi z inšpekcijskim nadzorom ne določa zastaralnih rokov, prav tako ni mogoče uporabiti splošnega zastaralnega roka po določbah Obligacijskega zakonika.
ukrep inšpektorja za kulturo in medije - arhivsko gradivo - izročitev arhivskega gradiva arhivu - specifična narava dokumentov - podatki o zdravstvenem stanju
Zgolj zaradi strokovnih razlogov se 30-letni rok izročitve javnega arhivskega gradiva za posamezno gradivo lahko izjemoma podaljša na podlagi sporazuma med pristojnim arhivom in javnopravno osebo.
Ker je bilo v zadevi sporno vprašanje statusa kmeta tožnika, je upravni organ ravnal pravilno, ko je postopek odobritve pravnega posla prekinil do pravnomočne odločitve tega vprašanja.
neprofitno stanovanje - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - pravica stranke do sodelovanja v postopku
Pri izdaji izpodbijane določbe so bila bistveno kršena pravila postopka, saj stranki ni bila omogočena aktivna udeležba: čeprav je bil opravljen ogled, tožnica nanj ni bila vabljena, upravni organ ni opravil ustne obravnave, o opravljenem ogledu pa tudi ni bil sestavljen zapisnik.
poprava krivic - politični zapornik - svojec bivšega političnega zapornika - odločitev o zahtevi za priznanje statusa političnega zapornika - razhajanje v izjavah prič - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zaslišanje priče - pomanjkljivi razlogi za odločitev
Vloga se po določbah 15. člena ZPKri in po določbah ZUP, ki se v postopku po ZPKri uporabljajo subsidiarno, zavrže samo v primeru, če niso izpolnjene procesne predpostavke. V konkretnem primeru pa se je o delu zahteve, to je o priznanju statusa politične zapornice tožnikovi materi, odločalo po vsebini, zato je način odločitve (da se zahteva zavrže) v tem delu napačen.
Iz upravnih spisov sledi, da tožnik na zaslišanjih prič ni bil navzoč niti ni bil seznanjen s tem, kar so priče izpovedale, in ne z rezultatom poizvedb, opravljenih po uradni dolžnosti. Ni mu torej bila dana možnost, da se udeleži postopka in se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kar je po določbah 237. člena ZUP absolutna bistvena kršitev pravil postopka.
Bistveno pomanjkljivi so tudi razlogi za odločitev, saj se v izpodbijanem sklepu presodi in upošteva le podatke, pridobljene iz Arhiva, ne presodi pa se ostalih izvedenih dokazov, to je zapisnikov o zaslišanju dveh predlaganih prič in dokazil (izjav istih oseb), ki jih je tožnik priložil zahtevi. Zlasti se ne oceni razhajanj med vsebino njunih izpovedb na zaslišanju in med vsebino njunih izjav, priloženih zahtevi. Izjave pa si nasprotujejo v bistvenem, to je glede vprašanja, ali je bila tožnikova mati v letih od 1945 do 1949 v priporu.
Sodno takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, ta pa nastane s samim dejanjem v sodnem postopku, na katerega je vezan njen nastanek (npr. z izročitvijo vloge sodišču itn. - glej 1. in 2. odstavek 4. člena ZST). Glede na tako zakonsko ureditev (pavšalni) razlogi, zakaj se je stranka udeleževala sodnih postopkov, za odločitev niso relevantni.
ZUS-1 člen 28, 28/1, 36, 36/1, 36/1-2. ZBPP člen 34, 34/4. ZS člen 83, 83/1, 83/1-9.
upravni spor - rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - nujne zadeve - prepozno vložena tožba - zavrženje tožbe - odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči
V 1. odstavku 28. člena ZUS-1 je določen tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, šteto od vročitve izpodbijanega upravnega akta, s katerim je bil končan upravni postopek. Izpodbijani upravni akt je bil tožniku kot stranki v upravnem postopku odločanja o (ne)dodelitvi brezplačne pravne pomoči, osebno vročen dne 14. 7. 2010. Zakonski rok za vložitev tožbe je tako iztekel s pretekom trideset dni po prejemu izpodbijanega upravnega akta, to je dne 13. 8. 2010. Tožnik pa je tožbo vložil šele dne 6. 9. 2010 priporočeno na pošto, torej prepozno upoštevaje določila 4. odstavka 34. člena ZBPP v povezavi z 9. točko 1. odstavka 83. člena ZS.
ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSV člen 23, 27, 27a, 27b, 27c, 27č, 28a, 30, 30/1.
brezplačna pravna pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - minimalni dohodek - dohodki prosilca - organ pristojen za odločanje o predlogu
Tožnikov mesečni dohodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato ni izpolnjen finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Za odločanje o predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči je pristojen organ za brezplačno pravno pomoč, ne pa sodišče v upravnem sporu.
URS člen 51, 51/3. ZNB člen 22a, 22a/2, 22b, 22c, 22č.
obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim - privolitev posameznika - utemeljeni razlogi za opustitev obveznega cepljenja - varstvo človekovih pravic - poseg v človekove pravice
Po določbi tretjega odstavka 51. člena URS nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon. Že ustava torej dopušča, da se lahko z zakonom določijo zdravstveni ukrepi brez privolitve posameznika. Prav tak primer predstavljajo ukrepi za preprečitev nalezljivih bolezni.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - spor v zvezi s sklenjeno pogodbo - odstop od pogodbe - stvarna pristojnost
Ker v obravnavanem primeru ne gre za predlog za rešitev spora v zvezi z dostopom do storitev oziroma izvajanjem (kot tudi ne zaračunavanjem), pač pa za spor, ki se nanaša na sklenjeno pogodbo med tožnikom in stranko z interesom (veljavnost splošnih pogojev, pravičnost ...), torej za tipično civilnopravno razmerje, je tožena stranka s tem, ko je odločala o tožnikovem predlogu, da mu stranka z interesom naročene storitve še naprej zaračunava po ceni, ki je veljala od sklenitvi naročniškega razmerja, in presojala, kateri splošni pogoji za tožnika veljajo, presegla okvir določbe 92. člena ZEKom, ki njeno pristojnost za reševanje sporov med končnim uporabnikom in operaterjem določa.
upravni spor - neplačilo sodne takse - fikcija umika tožbe
Glede na to, da je bil tožnikov ugovor zoper plačilni nalog pravnomočno zavrnjen, tožnik pa sodne takse v predpisanem roku ni plačal, se tožba tožnika šteje za umaknjeno. Sodišče je zato na podlagi 34. člena ZUS-1 postopek ustavilo.
obveznost zagotavljanja preglednosti na upoštevnem trgu - regulatorna odločba - postopek nadzora
Ker je tožena stranka v postopku nadzora ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje obveznosti zagotavljanja preglednosti, je njena odločba s katero je tožeči stranki določila ukrep preglednosti cen na medoperaterskem trgu, pravilna in zakonita.
URS člen 15, 33, 69. ZUreP-1 člen 92, 92/1, 92/2, 93, 93/2.
uvedba postopka razlastitve - pogoji za uvedbo postopka - javna korist - nujnost in sorazmernost razlastitve
Upoštevanje načela sorazmernosti predstavlja ugotavljanje javne koristi v konkretnem primeru, zato bi upravni organ zadevne ugovore tožeče stranke moral presoditi že v tej fazi postopka, ne pa njihovo presojo odložiti do naslednje faze, kot pojasnjuje svoje postopanje v izpodbijani odločbi.
Kolikor se upravni organ sklicuje na 100. člen ZUreP-1, ki določa, da v primerih iz drugega 93. člena tega zakona upravni organ ugotovi, ali je izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka tega člena (sklep vlade ali občinskega sveta o ugotovitvi, da je gradnja predvidena v javno korist), sodišče meni, da je s tem določen le eden od pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za uvedbo postopka razlastitve. Kot je že pojasnilo, pa tudi zgolj prostorski akt ne more prejudicirati javne koristi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - dolžnost preživljanja polnoletnih otrok - redno šolanje
Razlog za priznanje preživnine tožniku in s tem za razumnost vložitve tožbe za plačilo preživnine je redno šolanje tožnika v smislu rednega izpolnjevanja šolskih obveznosti, ki mu bo omogočilo, da dokonča šolanje in se usposobi za opravljanje poklica. Neurejene družinske razmere niso zakonski razlog za priznanje preživnine po polnoletnosti.