medoperaterski trg - operater s pomembno tržno močjo - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - cena zaključevanja govornih klicev v omrežju - obveznost cenovnega nadzora
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožena stranka referenčno ceno zaključevanja klicev izračunala skladno s Priporočilom, po metodologiji LRIC „bottom up“, saj tožena stranka temu ne oporeka. Ugovori tožene stranke, ki pa se nanašajo na samo metodologijo izračuna referenčne cene, niso utemeljeni, saj glede na zavezanost regulatornega organa k doslednemu upoštevanju Priporočila na drugačno odločitev ne bi mogli vplivati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodnina - višina odškodnine za nematerialno škodo
Zakonske določbe, da je zadeva očitno nerazumna, ni mogoče razlagati tako, da lahko tožena stranka na podlagi listinskih dokazil sama dokazno ocenjuje, kakšna višina odškodnine bi pripadala tožniku, pri čemer med strankama ni sporno, da je pravni temelj za vložitev odškodninske tožbe podan. Nerazumnost glede vložitve odškodninske tožbe se namreč lahko nanaša zgolj na presojo o tem, ali je zadeva po temelju upravičena ali ne, ne more pa se razlagati s presojo same višine odškodnine, ki bi glede na podobno dejansko stanje pripadala tožniku.
upravni spor - tožnik v upravnem sporu - smrt tožnika - zavrženje tožbe
V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik po vložitvi tožbe umrl, da so se dediči po njem odpovedali dedovanju in da je bilo njegovo premoženje izročeno Republiki Sloveniji, skladno z 9. in 219. členom ZD. Po določbi 80. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pomanjkljivosti pa so take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, tožbo zavrže (5. odstavek 81. člena ZPP), kar je glede na povedano storilo v tem primeru.
telekomunikacije - spor med končnim uporabnikom in operaterjem - odstop od pogodbe - stvarna pristojnost agencije
Nobena od strank spora ne zatrjuje, da gre v tej zadevi za spor glede dostopa do storitev, ki so predmet naročniške pogodbe, ali njihovega izvajanja (vključno z njihovim zaračunavanjem), niti tega ne ugotavlja tožena stranka v izpodbijani odločbi. Ta navaja, da gre za spor glede vprašanja, ali ob predčasni prekinitvi naročniškega razmerja iz razlogov na strani operaterja predstavlja plačilo polne cene za prejeto blago oziroma plačilo preostalih obrokov v enkratnem znesku nedovoljeno sankcijo v smislu 3. odstavka 85. člena ZEKom. To pa pomeni, da je tožena stranka s tem, ko je ta spor reševala, presegla okvir svoje stvarne pristojnosti, določen v 1. odstavku 92. členu ZEKom.
ZUP člen 42, 42/1, 129, 129/1, 129/1-2, 126. ZIN člen 24, 24/1,2, 24/3.
inšpekcijski postopek - uvedba postopka po uradni dolžnosti - stranski udeleženec - vročitev odločbe
Ni mogoče pritrditi stališču tožeče stranke, da pojasnilo inšpektorja, da inšpekcijski pregled ni pokazal kršitve predpisov, katerih izvajanje nadzira, izkazuje, da je bil postopek uveden in očitno ustavljen. V smislu ugotavljanja pogojev za uvedbo postopka po uradni dolžnosti je inšpektor moral preveriti navedbe tožeče stranke v prijavi. To je lahko storil le tako, da si je ogledal konstrukcijo, na katero se je prijava nanašala. Takšno predhodno dejanje zato ne pomeni, da je bil postopek že začet.
Prijavitelj uvedbe inšpekcijskega postopka ne more izsiliti, lahko pa zahteva obvestilo inšpektorja o ukrepih. V postopku inšpektorja prijavitelj nima položaja stranke, lahko pa ima položaj stranskega udeleženca, in sicer tedaj, če je inšpektor zoper kršitelja uvedel inšpekcijski postopek, prijavitelj pa izkaže, da bi lahko inšpektorjeva odločitev vplivala na njegov pravni položaj.
davek od dobička pravnih oseb - prevrednotovalni poslovni odhodki - verodostojna knjigovodska listina - temeljnica - dokaz z izvedencem - prevrednotenje zemljišč
Niti ZDavP niti ZUP direktno (zgolj) na uporabo listinskih dokazov ne napotujeta, jih pa predpisujeta člena 9 oziroma 11 ZDDPO, ko določata, da se za ugotavljanje dobička priznavajo prihodki in odhodki v zneskih, ugotovljenih v izkazu uspeha na podlagi predpisov ali računovodskih standardov, oziroma da se med odhodke davčnega zavezanca upoštevajo odhodki, obračunani na podlagi predpisov ali SRS. Slednji pa kot podlago za knjiženje predpisujejo verodostojne knjigovodske listine, česar pa dokaz z izvedencem ne predstavlja.
Temeljnica, ki je bila podlaga za knjiženje, je v SRS 21 opredeljena kot nalog, da se podatki, ki izhajajo iz pravno veljavne knjigovodske listine, na podlagi katere je izdan, vpišejo v poslovne knjige. Nalog ima pomožno naravo, usmerjeno predvsem h kontroli pravne veljavnosti izpričevalne listine. Temeljnice same zato ni šteti za verodostojno knjigovodsko listino.
V zadevi je sporna davčna opredelitev storitev, ki jih je tožnik opravljal po agencijski pogodbi, ki jo sklenil z nemškim podjetjem. Iz 1. odstavka 17. člena ZDDV izhaja, da se za kraj, kjer je bil opravljen promet storitev, šteje kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki opravlja storitve, svoj sedež ali poslovne enote, iz katerih opravlja storitve, oziroma običajno prebivališče, če nima sedeža ali poslovnih enot, če ni s tem zakonom drugače določeno. Iz 3. odstavka 17. člena ZDDV izhaja, da se, ne glede na 1. odstavek tega člena, pri storitvah, ki jih našteva, med drugim svetovalcev (3. točka), za kraj opravljenega prometa storitev šteje kraj, kjer ima prejemnik storitve – davčni zavezanec, sedež, poslovno enoto oziroma stalno ali običajno bivališče, če nima sedeža ali poslovne enote, če storitev opravi davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža. Četrti odstavek 17. člena ZDDV pa določa, da če storitev iz 3. odstavka opravi davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji za naročnika – davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, se za kraj opravljenega prometa šteje kraj, kjer ima sedež naročnik storitve. Tožnik ni opravljal storitev navedenih v 3. odstavku 17. člena ZDDV, zato je treba upoštevati 1. odstavek 17. člena ZDDV.
ZDDPO- člen 32. ZDavP člen 117. ZDDPO-2 člen 74. ZDoh- člen 6, 64, 65.
davek od dobička pravnih oseb - dohodnina - povečanje in takojšnje zmanjšanje osnovnega kapitala - udeležba pri dobičku - izplačilo dividend - prikrito izplačilo dobička - izigravanje davčnih predpisov - zloraba pravic - izogibanje plačilu davka
V postopku ugotovljena dejstva so zadostna podlaga za ugotovitev, da je bil sklep o povečanju osnovnega kapitala sprejet ne s ciljem, da se osnovni kapital družbe dejansko poveča, temveč s ciljem njegovega takojšnjega zmanjšanja in s tem neobdavčenega izplačila alikvotnega deleža. Zadevni korporacijski pravni posli so bili torej sklenjeni izključno z namenom izigravanja davčnih predpisov. Gre za zlorabo pravic oziroma njihovo uporabo za namen, ki je nedopusten. Tožeča stranka sicer pojasnjuje zakonitost svojega manevra s stališča ZGD, zakaj je v danem primeru, ne s stališča ZGD, pač pa s stališča poslovno ekonomske odločitve, ravnala tako, kot je, pa zadovoljivo ni pojasnila. Tako ostaja edini izkazan namen za njen manever prikrito izplačilo dobička.
Tožeča stranka nima prav, ko trdi, da v konkretnem primeru niso bili podani zakonski pogoji za obdavčitev, saj naj bi ta nastopila šele z uveljavitvijo ZDDPO-2. Vrhovno sodišče se je v primeru presoje veljavnosti pogodbe, ki je namenjena izmikanju plačevanja davka, opredelilo za veljavnost pogodb, vendar le v smislu civilnopravnih posledic. Obenem je namreč razsodilo, da je treba neplačilo davka kot nedovoljeno posledico pogodbe, sklenjene z namenom izogniti se plačilu davka, odpraviti na upravnopravnem področju. To pa se lahko stori samo tako, da se takšni pravni posli pri uporabi davčnih predpisov obravnavajo v skladu z njihovo vsebino, ta pa je v konkretnem primeru izplačilo dividend, ki je podvrženo obdavčenju.
urejanje in evidentiranje meje - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - pravočasnost predloga - objektivni rok - začetek teka objektivnega roka
Vročitev odločbe predlagatelju obnove ima za posledico začetek teka subjektivnega roka, ne pa tudi objektivnega, kar pomeni, da po preteku objektivnega roka 3 let od dneva vročitve odločbe stranki, ki je bila udeležena kot stranka v postopku, obnove na podlagi 9. točke 260. člena ZUP ni mogoče več predlagati in tudi ne začeti po uradni dolžnosti.
vpis v register upravnikov stavb - obnova postopka - pravni interes - stranka v postopku
Družba A. d.o.o. je vpis večstanovanjske stavbe v register upravnikov stavb predlagala na podlagi pogodbe o upravljanju upravniških storitev, torej je predlog za vpis vložila upravičena oseba. Te lastnosti pa tožnik nima, niti nima lastnosti, ki jo določba 1. odstavka 167. člena SZ-1 določa za drugega upravičenega predlagatelja vpisa, to je predsednika skupnosti lastnikov. Iz navedenega razloga tožnik ne more utemeljiti pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo postopka.
davek od dohodkov pravnih oseb - kratkoročne pasivne časovne razmejitve - zaloge - sprememba vrednosti zalog
Po presoji pritožbenega organa je odločitev utemeljena z določbami SRS 4.18 in 24. člena ZDDPO-1, po katerih se kot odhodek prizna le knjigovodska vrednost prodanih zalog. Navedena pravna podlaga ob upoštevanju SRS 14 v obravnavanem primeru za odločitev ne zadošča. Iz upravnih spisov izhaja, da je tožeča stranka izkaz poslovnega izida sestavila po različici I (SRS 25.5). Po tej različici se kot odhodki upoštevajo vsi stroški v zalogah. Da bi bili, skladno s SRS 4.18, upoštevani zgolj odhodki, ki so prihodke iz prodaje povzročili, se po različici I izkaza poslovnega izida njegova višina korigira s postavko Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje (SRS 25.32, 25.33). Zatrjevane davčne nevtralnosti iz navedenih razlogov ni mogoče zavrniti, kolikor drži trditev tožeče stranke, da je v vrednosti zalog izkazala tudi sporne vnaprej vračunane stroške storitev, ki pa v upravnem postopku ni bila preverjena.
ZDMV člen 5, 5-2. ZUP člen 169, 169/1, 171, 171/1.
davek na motorna vozila - vračilo davka na motorna vozila - pogoji za vračilo
Iz 2. točke 5. člena ZDMV izhaja, da se davka od cestnih motornih vozil ne plačuje od vozil, ki so nabavljena za prevoz družin, ki imajo tri ali več otrok, in sicer od enega novega osebnega ali kombi vozila s pet ali več sedeži, ki ga največ enkrat v treh letih kupi eden od roditeljev v družini, ki ima tri ali več otrok, ki še niso dopolnili 18 let. Oprostitev se uveljavlja pri pristojnem davčnem uradu, če gre za končni uvoz pa pri pristojnem carinskem organu, na podlagi potrdila o skupnem gospodinjstvu, ki ga izda pristojni organ za notranje zadeve. V konkretnem primeru tožnik zakonsko določenega pogoja v času nakupa vozila ni izpolnjeval, zato njegovemu zahtevku za vračilo davka ni bilo mogoče ugoditi. Verodostojnosti potrdila o skupnem gospodinjstvu pa v tem postopku ni mogoče izpodbijati.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Akta, ki ga je izdal organ, ki ni oblastveni organ, niti v zadevi ne gre za zadevo javnopravnega odločanja, niti ne gre za akt, ki bi bil izdan v postopku izvrševanja javnih pooblastil, ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu
ZKme-1 člen 41. ZUP člen 224, 224/2, 224/2-3, 236, 236/2.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev nepovratnih sredstev - zavrnitev zahteve za dodelitev nepovratnih sredstev - pritožba - suspenzivni učinek
Določbo 41. člena ZKme-1, po kateri pritožba zoper odločbo iz naslova ukrepov kmetijske politike ne zadrži njene izvršitve, in ki torej določa izjemo od pravila o suspenzivnem učinku pritožbenega roka ter vložene pritožbe, je treba razlagati ekstenzivno, torej tako, da se nanaša tudi na zavrnilne odločbe. Podlago za to daje že gramatikalna razlaga določbe 41. člena ZKme-1, saj se določba ne omejuje na pozitivne odločbe iz naslova ukrepov kmetijske politike.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/2. ZPP člen 394-2, 394-4, 430.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka - rok za vložitev predloga
Ker je tožnica zamudila rok za vložitev izrednega pravnega sredstva določen v 430. členu ZPP, prav tako pa ni izkazala obstoja v zadevi motenja posesti dovoljenih razlogov za obnovo postopka, je tožena stranka utemeljeno zaključila, da ni realno pričakovati, da bi prosilka s predlogom za obnovo postopka, v postopku zaradi motenja posesti, lahko uspela.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - - ustavitev postopka
Po določbi 3. odstavka 39. člena ZUS-1 sodišče postopek nadaljuje, če tožnik izjavi, da vztraja pri tožbi, sicer postopek ustavi. Ker tožnik na poziv sodišča ni odgovoril je sodišče postopek ustavilo.
spor med končnim uporabnikom in operaterjem - moteno delovanje storitev - odgovornost operaterja - dokazno breme
Tožeča stranka je tista, ki je v sporu dolžna dokazati, da je linijska povezava delovala brez napake, da bi bila izključena njena odgovornost za moteno delovanje storitev ter da bi lahko bila uspešna v zatrjevanju, da je storitve končnemu uporabniku zagotavljala tako, kot se je zavezala v naročniški pogodbi.
določitev operaterja s pomembno tržno močjo - obveznosti operaterja s pomembno tržno močjo - zaključevanje govornih klicev - upoštevni trg - združitev postopkov - stranka v postopku
Ponudniki govornih storitev v javnem mobilnem telefonskem omrežju, ki tehnično obvladujejo dostop do zaključevanja govornih klicev svojim končnim uporabnikom (omrežni ali infrastrukturni operaterji), so ponudniki na posamičnem upoštevnem trgu. Ker na območju Slovenije obstajajo štirje mobilni operaterji, ki posedujejo tako jedrni kot radijski del omrežja, obstajajo tudi štirje upoštevni trgi za zaključevanje govornih klicev v posamičnih javnih mobilnih telefonskih omrežjih.
Na nekem določenem upoštevnem trgu obstaja lahko več podjetij s pomembno tržno močjo, vendar pa 22. člen ZEKom pri tem ne predpisuje enotno vodenega postopka zoper več operaterjev.
ZIN člen 18, 18/1, 18/1-1, 18/1-5, 32, 32/1, 32/1-5. ZG člen 18, 18/1, 21, 75, 75/1. ZUP člen 80.
ukrep gozdarskega inšpektorja - prepovedani posegi v gozdu - objekt v gozdnem prostoru - upravni postopek - skrajšani postopek
Za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Tožeča stranka je sicer vložila vlogo za izdajo odločbe po ZG, vendar do posega v gozdni prostor takšno dovoljenje ni bilo izdano, zato je izrečeni inšpekcijski ukrep utemeljen.