promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi - prodaja gozda - odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe
Člen 21 ZKZ določa, da se ponudba za kmetijsko zemljišče oz. gozd sprejme z izjavo o sprejemu ponudbe, ki se pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti. Namen takšnega določila je v tem, da ima tisti, ki je sprejel ponudbo, dokazilo o tem, da je ponudbo sprejel.
Kmetijska organizacija, ki ji je zemljišče potrebno za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti, je po zakonu kot predkupni upravičenec šele na petem mestu.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - posamezno opravilo - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - sestava in vložitev pritožbe v pravdni zadevi
Tožnik je bil z (novo) odločbo upravičenki postavljen samo za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo. To pomeni, da ji je bil postavljen samo za posamezno opravilo in je zato tožena stranka ravnala pravilno, ko je tožniku za opravljeno storitev – posamezno opravilo (sestava in vložitve pritožbe) priznala stroške zastopanja po tar. št. 3502. Če bi bil tožnik na podlagi odločbe z dne 6. 4. 2020 upravičen zastopati upravičenko v celotnem postopku, upravičenka za vložitev pritožbe ne bi potrebovala nove odločbe o brezplačni pravni pomoči.
Ustava RS, člen 2, 11. ZVO-1 člen 187, 188. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 15, 15/4.
koncesija - podelitev koncesije - dimnikarske storitve - pogoji za koncesionarja - merila za izbiro koncesionarja
Po 4. odstavku 15. člena Uredbe je natančnejši način uporabe meril za izbiro koncesionarja sestavni del razpisne dokumentacije, le-to pa v skladu s 4. odstavkom 13. člena Uredbe pripravi ministrstvo tako, da morajo biti njeni sestavni deli enaki vsebini razpisa.
ZDavP-1 člen 220, 220/2, 220/4, 226, 226/1, 226/2.
davčna izvršba - davčni dolg v tujini - zaprosilo za izterjavo - zadržanje davčne izvršbe
Organ države prosilke lahko predloži zaprosilo za izterjavo, če se davščina oziroma akt, ki dovoljuje izvršbo, ne izpodbija v državi prosilki (razen v primerih iz tretjega odstavka 226. člena ZDavP-1). Zaprosilo za izterjavo mora vsebovati izjavo organa države prosilke, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 220. člena ZDavP-1.
Če upravičena oseba izpodbija davščino oziroma akt, ki dovoljuje izvršbo, izdan v državi prosilki, postopke v zvezi s tem vodi pristojni organ države prosilke po predpisih te države. V obravnavanem primeru omenjeni organ tukajšnjega pristojnega organa o kakršnem koli postopku, ki naj bi ga sprožil tožnik, ni obvestil, kar je sicer zavezan storiti. Tukajšnji davčni organ zato ni imel podlage, da bi v smislu drugega odstavka 226. člena ZDavP-1 zadržal izvršbo, dokler pristojni organ države prosilke ne odloči o zadevi. Ne glede na navedeno pa davčni organ na podlagi zahteve organa države prosilke lahko nadaljuje izvršbo v skladu z določbami ZDavP-1, če vložitev pravnega sredstva v skladu z veljavno zakonodajo države prosilke ne bi zadržala izvršbe, če bi bila uvedena v tej državi.
ZVS-1 člen 5, 5/4, 40, 40/1. Ustava RS člen 3, 3/2, 4, 15, 15/2, 15/3, 43, 75, 87. ZZ člen 29, 29/2, 29/3. ZOFVI člen 47, 47/1, 47/2.
vezanost na pravno kvalifikacijo v tožbi - volilna pravica - sodelovanje delavcev pri upravljanju - volitve v svet zavoda
Po stališču Ustavnega sodišča Upravno sodišče v upravnem sporu ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo navede tožnik v tožbi, zato mora sodišče, če tožnik smiselno navaja poseg oziroma kršitev kakšne druge pravice, ki jo v tožbi ne omenja, mora sodišče izpodbijani akt preizkusiti tudi z vidika te pravice, ki jo tožnik le smiselno navaja.
Pravica voliti in biti izvoljen v svet zavoda, ne samo da ni politična pravica iz 43. člena Ustave, ampak tudi ni splošna pravica, saj imajo pravico voliti predstavnike zavoda le zaposleni, in ta pravica spada v okvir določila 75. člena Ustave.
Pojmovna zveza „sestava, način imenovanja oziroma izvolitve“ iz 3. odstavka 29. člena ZZ ne more zajemati tudi možnosti, da ustanovitelj z aktom lokalne skupnosti določi način uresničevanja ali omejitve pravice do udeležbe zaposlenih pri upravljanju zavoda prek pasivne ali aktivne volilne pravice v svet zavoda, kajti določilo 1. odstavka 47. člena ZOFVI izrecno določa, da „delavci šole“ volijo svoje predstavnike neposredno in tajno, akt o ustanovitvi šole pa lahko določi le „postopek izvolitve predstavnikov delavcev“, poleg tega že iz 87. člena Ustave izhaja, da pravice državljanov in drugih oseb lahko določa samo državni zbor z zakonom.
društvo - vpis sprememb v register društev - članstvo v društvu - spor o zakonitem zastopniku
Pristojnemu upravnemu organu je bil predložen zapisnik izredne skupščine društva. Naloga upravnega organa pa je bila, da preveri, ali je celoten postopek od sklica seje izredne skupščine do predaje zapisnika pristojnemu organu potekal v skladu s statutom društva.
V zadevi je sporno vprašanje, ali so tisti, ki so konec aprila 2007 izrazili željo, da postanejo člani kluba, to tudi dejansko postali in s tem pridobili pravico sklicati izredno skupščino ali ne. Vsi tisti, ki so podpisali pristopno izjavo in vplačali članarino, so s tem postali člani kluba, ne glede na to, da je upravni odbor članstvu nasprotoval. Upravni odbor po mnenju sodišča novega člana ne more zavrniti, če je ta izpolnil pogoje iz 8. člena statuta.
denacionalizacija - bistveno zmanjšanje vrednosti premoženja - odškodnina - upravičenec do denacionalizacije - državljanstvo
Glede na zakonsko ureditev, po kateri je upravičenec zavezanec za povrnitev v denacionalizirane nepremičnine izvršenih vlaganj, je utemeljeno sklicevanje tožeče stranke, da se navedena vlaganja ne bi smela upoštevati pri ugotovitvi vrednosti nepremičnine v času vračanja le v primeru, če je upravičencu naložena obveznost povrnitve vlaganj (z dokončno odločbo upravnega organa), in sicer v višini naložene obveznosti.
Utemeljen je tudi tožbeni ugovor, da iz izpodbijane delne odločbe ni razvidno, na kateri podlagi temelji zaključek upravnega organa, da je bila A.A. sprejeta v avstrijsko državljanstvo v letu 1949. Navedena ugotovitev upravnega organa je bistvena za ugotavljanje upravičenosti do denacionalizacije glede na to, da je treba tudi v primeru, da je prejšnji lastnik imel ob podržavljenju jugoslovansko državljanstvo, kot v obravnavanem primeru, ugotavljati, ali je imel na dan 13.3.1938 (anschluss) in na dan 28.4.1945 (dan vzpostavitve Avstrije) avstrijsko državljanstvo, saj bi kot tak imel po načelu efektivnosti državljanstva na podlagi 2. odstavka 27. člena Državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije pravico dobiti odškodnino od Republike Avstrije in bi prišlo do izključitvenega razloga za denacionalizacijo iz 2. odstavka 10. člena ZDen.
zahteva za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - pravočasnost zahteve - objektivni rok - aktivna legitimacija
Aktivno legitimiran za vložitev predloga za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je tisti, ki je v postopku izdaje akta, na katerega se nanaša njegova zahteva, dejansko imel položaj stranke, tj. je sodeloval v postopku in mu je bila odločba vročena, ali mu je bila dovoljena pritožba ali obnova postopka iz razloga, ker bi mu moral biti dan položaj stranke.
Prav pa upravni organ razloguje, da je predlog treba zavreči, ker postopka za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ni mogoče uvesti, če je preteklo več kot eno leto od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena.
DDV - odmera DDV - promet storitev - storitve uporabe nepremičnin
Iz ugotovitev organa prve stopnje izhaja, da je na podlagi pogodbe, sklenjene med tožnikom in A. d.d., tožnik opravljal storitve v uporabo nepremičnin, v zamenjavo za dostop in uporabo naprav za daljinsko kontrolo ... storitve, ki mu jih je nudila družba A. d.d.. Navedene storitve tožnik ni zaračunal, gre pa za obdavčeno storitev, zato je davčni organ pravilo postopal, ko je za navedeno storitev tožniku odmeril DDV po splošni stopnji.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - lastno delo zavezanca
V obravnavanem primeru ostaja sporna razlaga 1. točke 7. odstavka 98. člena ZDoh-2, po kateri se v vrednost nepremičnine v času pridobitve kot strošek všteva vrednost na nepremičnini opravljenih investicij in stroškov vzdrževanja, ki povečujejo uporabno vrednost nepremičnine, če jih je plačal zavezanec. Po navedeni zakonski določbi se investicije, ki jih zavezanec ni plačal, v vrednost kapitala ob pridobitvi ne vštevajo. Razlaga, po kateri se kot strošek na tej podlagi prizna tudi lastno delo davčnega zavezanca, je v nasprotju z zakonskim besedilom.
blagovna znamka - registracija znamke - relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke - podobnost med znakoma
Ker sta znaka fonetično podobna, in gre za fantazijski besedi, ki si ju zato potrošnik težje zapomni, obstaja večja verjetnost, da jih bo medsebojno zamenjeval.
Pogoja enakosti oziroma podobnosti znakov in enakosti oziroma podobnosti blaga in storitev ni mogoče šteti kot absolutno neodvisnih. Pogoja sta soodvisna in se lahko nizka stopnja podobnosti med znakoma nadomesti z visoko stopnjo podobnosti med blagom ali storitvami.
ZBPP ČLEN 19, 19/2, 19/2-1, 34, 34/2. ZSV člen 23. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 2, 6, 7, 23.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjsko stanje prosilca - dokazna ocena - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Podatke o premoženju bi moral toženi stranki predložiti prosilec sam, tožena stranka pa bi morala, upoštevaje podatke o prebivališču tožnika, o tem dejstvu izpeljati celovito dokazno oceno ob upoštevanju tožnikovih pojasnil in argumentov.
V zadevi je sporno, ali je tožnica upravičena do odbitka vstopnega DDV po računu, ki je bil izstavljen pred datumom njene identifikacije za namene DDV. Po prvem odstavku 40. člena ZDDV namreč pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Davčni zavezanec pa sme odbiti vstopni DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljen promet blaga in storitev. Pravico do odbitka vstopnega DDV pa lahko uveljavlja le davčni zavezanec.
gozd - gozd s posebnim namenom - krčitev gozda - dovoljenje za krčitev gozda
Zahtevana krčitev gozda ni v skladu s prostorskim aktom, s katerim se ureja območje, na katerem leži tožničin gozd, in je bilo zemljišče z Odlokom o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (za območje Mestne občine Ljubljana) razglašeno kot gozd s posebnim namenom, saj tega tožnica ne izpodbija, tako izhaja pa tudi iz listinske dokumentacije. Glede na to upravni organ, glede na določbo 6. odstavka 21. člena ZG niti ni mogel tožnici izdati dovoljenja za predmetno krčitev gozda, ne glede na to, da ni sporno, da predmetna krčitev ne bi presegala 0,5 hektarja gozda.
davek od dobička pravnih oseb - transferne cene - investicijska olajšava - obrazložitev odločbe - davčno priznan odhodek
Izpodbijana odločitev je bistveno pomanjkljivo obrazložena v pravnem pogledu v delu, ki se nanaša na zmanjšanje investicijske olajšave. S 1. odstavkom 18. člena ZDDPO, ki je, kot izhaja iz obrazložitve odločbe, podlaga za odločitev (tudi) v tem delu, zakon višino transfernih cen omejuje pri odhodkih. Navedena določba zato ne predstavlja (neposredne) pravne podlage za znižanje investicijske olajšave.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 člen 13, 13/1, 13/1-2. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 13, 13/4.
javni razpis - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za dodelitev sredstev - sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja
Nacionalni predpis določa kot pogoj za dodelitev sredstev prvi lastniški prevzem kmetije v časovnem obdobju 16 mesecev pred oddajo vloge. Določba 4. odstavka 13. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1974/2006 zgolj zavezuje nacionalni organ, da sprejme odločitev (izda odločbo) v 18 mesecih od začetka delovanja (prevzema kmetije) in se ne more razlagati tako, da se vloga zavrne, če od prevzema kmetije do izdaje odločbe preteče več kot 18 mesecev, ker bi se s takšno razlago upravnemu organu dalo možnost, da o vlogi iz katerihkoli razlogov ne odloči v določenem časovnem obdobju.
ZDDPO člen 11, 12, 15. ZDavP-1 člen 406. SRS (1993) standard 1.11, 5.5, 5.8, 5.9, 5.17, 21, 22.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - verodostojna knjigovodska listina - s poslovanjem povezani stroški - investicije - popravek vrednosti terjatev - zmanjšanje nabavne vrednosti gradbenega objekta in zemljišča - postopek v teku
Sodišče se strinja, da gre v konkretnem primeru, ko se postopek na podlagi odločbe o pritožbi ponovi, z ozirom na prehodne določbe 406. člena ZDavP-1 za postopek, ki je v teku. Za takšno razumevanje omenjene določbe govori tudi kasnejša prehodna ureditev v ZDavP-2, s katero je, drugače kot v ZDavP-1, izrecno določeno, da se v primeru zadeve, vrnjene v ponovni postopek, postopek „nadaljuje po tem zakonu“.
Po določbah 11. člena ZDDPO je mogoče kot davčne upoštevati samo tiste odhodke, ki so obračunani na podlagi predpisov ali računovodskih standardov. Skladno z določbami SRS 21 in 22 pa so obračunani samo tisti odhodki, pri katerih je vsebino poslovnih dogodkov mogoče jasno razbrati iz listin, ki so podlaga za njihovo knjiženje v poslovnih knjigah.
Po določbah 12. člena ZDDPO morajo biti stroški, ki se davčno priznajo, neposredno in ne le posredno povezani s poslovanjem.
Med odhodke ni mogoče vključiti izdatkov, ki imajo naravo investicij.
Davčni zavezanec ne sme oblikovati popravkov vrednosti terjatev niti terjatev odpisovati brez ustreznih listin, ki izkazujejo, da terjatev ne bo plačana, oziroma da ne bo plačana v celoti.
Kot davčno priznanega odhodka ni mogoče upoštevati zmanjšanja nabavne vrednosti gradbenega objekta in zemljišča. Le-ta se namreč zmanjšuje tako, da se dodatno obračuna amortizacijo, ki se prizna v znesku in s tem v višini, ki jo določa zakon, ne glede na način obračunavanja, ki ga sicer uporablja zavezanec. To pomeni, da uveljavljanje višjega zneska amortizacije od tistega, ki ga določa zakon, v davčnem izkazu ni dopustno, tudi ne v primeru, ko gre (po vsebini) za prilagoditev knjigovodske vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev razmeram na trgu.
ZUS člen 28, 28/1, 29, 29/2, 36, 36/1, 36/1-2. ZUP člen 87.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - vročitev odločbe - osebna vročitev
Tožnik je bil najkasneje 5. 2. 2010 seznanjen z novo uvrstitvijo v plačni razred, kar pomeni, da je 6. 2. 2010 začel teči 30 dnevi rok za vložitev tožbe. Tožnik pa je tožbo vložil po izteku zakonskega roka, zato je sodišče tožbo zavrglo kot prepozno.
Odločba o statusu kmeta je ugotovitvene narave, torej ne konstitutivne, s katero bi se ustanavljal status kmeta z izdajo odločbe. Neobstoj odločbe o statusu kmeta ob sprejemu ponudbe torej ne pomeni, da kupec v tem časovnem trenutku ni izpolnjeval statusa kmeta.
Odločba o vrnjenem premoženju je bila v obravnavanem primeru pravnomočna pred podano ponudbo. Ob sprejemu ponudbe je bil kupec pravno lastnik vrnjenih nepremičnin, ki mejijo na prodajane.